reportaže
Satan spušča se v dolino, ker Sočo si je zopet zbral. Natočil si bo čisto vino in z metalci proslavil. Metaldaysi res so super, najbolj so zakon, so festival. Ulice spet bodo črne, zato v Tolminu zopet molijo. (Klik za komad!)
Letošnjo reportažo namenoma začenjam s temi stavki, saj perfektno opišejo tokratno škandalozno popotresno dogajanje v Tolminu, ki ga je nam, dolgolasim satanistom, zakuhal vsemogočni. (Again, klik!)
Romanje v meko črnega, satanističnega in težkokovinskega sem začela v petek, ko me je okoli osme ure zvečer že presenetila stalnica, a tokrat v kar večjih razsežnostih. Na vh…
Tudi poletna sezona je v Kinu Šiška kar pestra. Veseli Dihurčki so nam tokrat priskrbeli edinstveni koncert, ki se je dogajal v spodnji dvorani lokacije. Prvič so nas v Sloveniji obiskali Combichrist, ki jih uvrščamo v zvrst, ki se je razvila v prvi polovici devetdesetih let, imenovana aggrotech (aggressive techno). Včasih jo najdemo tudi pod izrazom hellektro, kjer se »hell« seveda nanaša na pekel, »elektro« pa na elektroniko. Za to zvrst so značilni agresivni beati, uptempo in distorzirani vokali, predvsem zato, da pride do primernega poudarka značilnega pesimizma in ogorčenja v besedilih. C…
Po mnogih letih sem v sebi ponovno zaslišal klic Grindcora in se pobožno podal na romanje v najsvetejšega vseh krajev, Obscene Extreme v Trutnovu, kjer se naš gospod že enaindvajset let za nekaj dni utelesi vsak začetek julija. V to meko, katere geslo se glasi »In Grind we Trust!«, mora vsak grindcorovec popotovati vsaj enkrat v življenju. Takšni so običaji naše vere.
Že na železniški postaji v Pragi so se romarji iz vseh dežel, prepoznavni po insignijah raznih svetnikov Grinda, v črni reki teles, trepetajočih v pričakovanju, zlivali na vlak, namenjen v odročno hribovje na severni češki meji. …

10. 7. 2019, Dejan Klančič
Metaljot Raspaljot Open Air Festival 2019
Graščinsko dvorišče, Laško, 5. 7. 2019
Metaljot Raspaljot Open Air Festival je težkokovinski dogodek, ki se je letos odvil drugič. Gre za festival v starem mestnem jedru Laškega, v neposredni bližini reke Savinje in proizvodnje Pivovarne Laško. Natančneje se enodnevno festivalsko dogajanje odvija na starem graščinskem dvorišču, ki je bilo v ta namen pokrito s streho. Čeprav so prihajale do organizatorja različne pobude in ideje o tem, da zaradi napovedanega lepega vremena ne potrebuje(mo) strehe, saj bi bilo vzdušje v tem primeru pristnejše, ni težko razumeti odločitve, da za vsak slučaj izpelje festival kljub temu s streho nad gla…

9. 7. 2019, Tina Apat
Mosh Beach Party: Whitechapel / Morywa
Gala Hala, Metelkova, Ljubljana, 6. 7. 2019
Leto se je obrnilo, poletje je dobro potrkalo na vrata in prišel je čas za tradicionalni Mosh Beach Party. Koncertni dogodek, na katerem pridejo na račun vsi ljubitelji deathcora, metalcora in podobnih modernejših ritmov. Letos sta nas Dihurčka zelo razveselila, saj sta v Slovenijo prvič pripeljala ameriške legende deathcora – Whitechapel, za več kot odlično ogrevanje pa so poskrbeli domači groove/djent/core pobeci Morywa. Ti so, v prenovljeni zasedbi, precej aktivni na sceni in vedno bolj dokazujejo, da si zaslužijo mesto med boljšimi bandi, ki jih naša kokoška ponuja. Pa pojdimo lepo od zače…

24. 6. 2019, Dejan Klančič
Cannibal Corpse / Carnosus / Unfound Reliance
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška, 20. 6. 2019
»Naslednjič bo bolje, kajti naslednjič zagotovo spet bo, le vprašanje je, kdaj bo to.« Tako sem pred tremi leti zaključil svoje poročanje o nastopu death metal brutalnežev Cannibal Corpse, ki pa si ga danes začuda nikakor ne znam več priklicati v spomin. Podzavestno sem bil očitno tako zelo razočaran nad njihovim nastopom v Kinu Šiška (»In tako Georgove izjave: ’Are you enjoying the show? At least someone does!’ nisem razumel kot preveč negativne, saj je resnično izgledalo tako, da samo nekaj ljudi dejansko uživa v nastopu, medtem ko ostali čakajo/čakamo, da bo minilo.«), da sem ga gladko poza…
Zunaj je termometer kazal skoraj 30 stopinj, oboževalci thrash metala pa smo se vseeno nekako stlačili v Orto Bar za pravi thrash metal spektakel. Znana ljubljanska lokacija je tokrat gostila Death Angel iz San Francisca. V Sloveniji so nas zadnjič obiskali leta 2017 skupaj z Annihilator in Testament v Kinu Šiška. Death Angel so se na odrih pojavili že davnega leta 1982 pod imenom Dark Theory, prvi album The Ultra-Violence pa so izdali leta 1987. Žal njihova začetna kariera ni bila preveč srečna. Leta 1990 so med vožnjo na koncert doživeli prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval takra…

17. 6. 2019, Mirt Bezlaj
Nunslaughter / Disparaged / Inferia / Bloodride
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana, 12. 6. 2019
Po desetih letih so se na kraj zločina v Channel Zero vrnili klavci nun. Koncert Nunslaughter v Ljubljani davnega leta 2009 se je v kolektivni spomin vpisal kot izjemno doživetje, v zgodovino pa kot prvi in kolikor mi je znano zaenkrat edini metal koncert v Sloveniji, ki so ga krščanski skrajneži poskušali preprečiti z grožnjami.
A jim ni uspelo in Nunslaughter tako že vse od leta 1987 neovirano širijo svoje sporočilo totalnega sovraštva in netolerance do kristjanov. Vendar pa so tako glasni, da jih je slišal celo sam očka bog na svojem nebeškem tronu in jih v srdu štrafnil tako, da je leta 20…
Menda se Orto Bar prodaja. Menda se prodajajo tudi dekleta v nočnem baru pod Orto Barom. A v soboto smo imeli priložnost prisluhniti bandu, ki se v tridesetih letih svojega delovanja ni nikoli prodal – ne glede na to, da so se po polni veliki dvorani Orto Bara sodeč karte za njihov koncert prodajale precej dobro. Obiskanost koncerta velikanov floridskega death metala stare šole je presegla vsa moja pričakovanja, sploh ker sta bili predskupini precej neznani, žanrsko povsem drugačni in izbrani po meni povsem nerazumljivem ključu ter skoraj zagotovo nista pritegnili dodatnih obiskovalcev.
Prvo s…

13. 6. 2019, Dejan Klančič
Slayer / Anthrax
Papp László Budapest Sportaréna, Budimpešta, Madžarska, 11. 6. 2019
Bilo je enkrat v petem ali šestem razredu osnovne šole, v časih, ko smo otroci v šoli še pionirsko nagovarjali učitelje in učiteljice s tovariš in tovarišica, ko sem prvič v življenju dobil v roke kaseto s posnetki enih in edinih Slayer. Kakovost posnetka je bila tako slaba, da po spletu različnih okoliščin takrat nisem postal lastnik te glasbe. A takrat sem prvič okusil slast ekstremnega metala, ki me je nekaj let kasneje dokončno in povsem omamila. Tudi tolažbe (samih sebe?) najbližjih, da je to tako ali tako samo faza, da me bo kmalu vse skupaj minilo in da bom potem spet poslušal normalno …














