Ihsahn. Definicija neobičajnega. Maestro zlitja mnogozvočja. Ob stvaritvah v zadnjih šestih letih je status osamljenega, nepredušno zaprtega konstrukta plavajočih misli dodatno nadgradil in z mojstrovinami The Adversary, Angl ter predvsem zadnjo izdajo, imenovano After (ob kateri sem nekaj več kot dve leti nazaj doživljal ekstazo, brez pretiravanja, in jo še vedno, kadar zavrtim plošček), dokazal, da mu v svetu ekstremne metalske umetnosti skorajda ni para.
Album latinskega naslova Eremita (če vas zanima pomen besede, ga brez zadržkov pobrskajte) je četrta studijska stvaritev po (zaenkrat) dok…

Candlemass se poslavljajo. Po osemindvajsetih letih ustvarjanja (z delnim premorom v letih 1993 do 1997) se je Leif Edling odločil, da je čas, da pokoplje svojega stvarjenca. Na srečo samo studijsko. Ne dvomim, da bo band v prihodnjih letih izdal še kakšen live album, kompilacijo, DVD itd. In prav je tako.
Rob Lowe se je sicer po snemanju (šest dni pred izidom albuma pa tudi dokončno) na žalost poslovil, po odličnih dveh predhodnikih (King Of The Grey Islands ter Death Magic Doom, ob promociji zadnje smo band imeli priliko videti tudi v Sloveniji, v sklopu Paranoid Open Air v Ljubečni 2009) p…

»The Kreator has returned,« zakliče Mille vedno in povsod, ko Kreator pripotujejo v mesto ali državo, kjer so že nastopili. Tokrat se vračajo z novim studijskim albumom.
Kreator so na Violent Revolution pred enajstimi leti perfektno združili agresijo, hitrost in tehničnost prvih osmih let svojega delovanja (»tupa tupa« hitre thrash koljačine, Slayer riffi na nemški način, manični (dvojni) vokal) z bolj eksperimentalnim obdobjem sredine in druge polovice devetdesetih (odlična besedila, dvoglasne melodije, srednje hitri tempi, clean vokal itd.). Enemy Of God je obdržal odlično zastavljeno koliz…

Dva »mlada« banda (ki pravzaprav to nista več) zadnjih šest, sedem let posiljujeta vse živo (in mrtvo) po svetu. Pred nami je split s štirimi komadi, vsak band je prispeval dva. Celotna stvar je kratka, hitra, »in your face speed attack«. Zadeva traja manj kot deset minut.
Municipal v Mournig Sex presenetijo s kratko melodijo na koncu, sicer pa je njihov del minutaže precej bolj mlahav kot Toxic Holocaust del z odličnima We Bring 'Em Hell in Altar-ed State, kjer Joel Grind vestno nadaljuje predhodnika Conjure And Command ter Hell On Earth. Zadevo lahko snamete brezplačno. Če ste v trenutku, k…

Jeff Loomis je kitarski mojster »par excellence«. Konec davnega leta 1987 je takrat šestnajstletni mladenič stopil v studio, kjer je sedel Dave Mustaine, se samozavestno predstavil ter dodal, da je prišel na avdicijo. Band je zapustil Chris Poland, Megadeth so iskali novega kitarista. Starosti ni omenjal, odigral je komade, Mustaine mu je rekel, da je delo opravil z odliko. Ko je mladi Loomis obelodanil svoja rosna leta, ga je Dave seveda odslovil, a Jeffove sanje se tu niso končale. Čez manj kot štiri leta je Lenny Ruthledge odšel iz Sancutary, zamenjal pa ga je nihče drug kot Jeff Loomis. Ba…

Odlični neumorni grški kitarist Gus G je pred dvema letoma doživel največji šok v življenju: zazvonil je telefon, na drugi liniji pa je bil nihče drug kot Ozzy Osbourne. Predlog se je glasil: »Hey Gus, bi igral v mojem bandu?« Seveda ponudbe ni zavrnil, ob tem pa se je marsikdo vprašal, kaj se bo zgodilo z matičnim bandom, Firewind. Zgodilo se je točno to, kar je Gus napovedal: aktivnosti Firewind bodo ostale enake in redne. Še istega leta so izdali studijski izdelek, v dveh letih pa ob rednem koncertiranju napisali novega. Najnovejša plošča, imenovana Few Agains Many je pred nami.
Gus je ob i…

Mem Von Stein in Exumer so dokončno nazaj. Po vmesnih avanturah, ko so se v preteklih dvanajstih letih združili za nekaj posebnih priložnosti, je v letu 2010/2011 prišel čas za finalno združitev in odločitev, ki je rezultirala v stvaritvi novega albuma, prvega po letu 1987. Dobra ideja? Delno.
Exumer niso band, ki bi kakorkoli hoteli prikazati, kako obvladajo svoje instrumente. Praksa, ki so jo zastavili v osemdesetih, ko so črpali predvsem predvsem iz prvih dveh plošč Slayer in EP-ja, se je prenesla v novo tisočletje, z dodatkom: bobnar je tokrat res na nivoju, tu ne pogrešamo najosnovnejših …

Malice so kalifornijski band, ki je v osemdesetih izdal dve odlični klasiki, Licenced To Kill in In the Beginning. Jay Reynolds, kitarist, je v letu 1987 skoraj pristal v Megadeth. Dave Mustaine zaradi konstantne opitosti in zadetosti ni opazil, da je v resnici dokaj slab kitarist, dokler niso prišli v studio, ko je Reynolds (ko ni znal odigrati svojih delov) poklical svojega učitelja, da »mu pomaga«. No, ta je na koncu pristal v bandu in odigral celotno ploščo ter turnejo za ploščo So Far, So Good, So What, ter se zapisal v Megahistory. Jeff Young. Malice so zaradi tega »incidenta« še dodatno…

Accept v najnovejši stvaritvi povzemajo vse, kar so ustvarili v svoji bogati studijski karieri, ki je zlati vrhunec dosegla sredi osemdesetih. Če je Blood Of The Nations predstavljal Restless And Wild (ki je Accept postavila na piedestal evropskega heavy metala), je Stalingrad Metal Heart (ki jih je mednarodno dokončno ustoličil in prinesel prve zlate plošče tudi na Japonskem, ZDA itd.).
Hit za hitom, model komadov, ki je nezaslišan v letu 2012. Kdo ustvarja metal »klasike« v današnjem času? Malokdo. Accept so eni izmed njih. Poslušajte Us Against the World. Metal himna v pravem pomenu besede.…

Kanadčani, ki čez nekaj dni prihajajo v Slovenijo (z Angelus Apartida itd.), so nas razveselili že na Metal Maniji v Komnu pred štirimi leti, nova stvaritev pa od prejšnjih štirih po načinu, predstavitvi in zavzetosti prav nič ne odstopa. Kvaliteta je nesporna, že peti album pa nakazuje konstanto in kontinuiteto, ki jo zavzeto nadaljuje trdna Pipesova »canadian metal« ekipa.
Album vključuje viden NWOBHM način komponiranja, v drugi in tretji prestavi pa vključuje vse ostale zvrsti, od thrasha (bobni), deatha (delno vokali) in powerja (vse skupaj ali, če hočete, tudi obratno), je manj digitalen…

Pred nami je nova DVD izdaja Saxon. Ponuja veliko posnetkov (že izdanega) materiala iz legendarnega Wacken Open Air, kjer so Saxon (kot verjetno veste skoraj vsi malce bolj precizni sledilci saksonskih osvajalcev) domač band (poleg Motörhead in odpiralnega banda vsakega leta Skyline). Biff rad poudari, da so Saxon »ambasadorji » Wackna, Thomas Jensen, glavni organizator in idejni snovalec največjega heavy metal festivala na svetu pa je med drugim tudi menedžer (in die-hard oboževalec) skupine.
Izdaja prihaja v več oblikah. Prva varianta, ki jo lahko uvrstite v zbirko je DVD in 2 CD-ja. DVD zav…

OverKill are back. So kam odšli? Pravzaprav ne. Pred dvema letoma sem zapisal, da so edini, ki se nikoli niso ukvarjali z zunanjimi faktorji ali »artističnimi« izleti. Po trideset in več letih konstantnega ustvarjanja pa se stvari, logično, tudi v letu 2012 niso spremenile, če že, pa so se spremenile (še) na boljše.
OverKill ne poznajo izraza »filler, slaba plošča«. V sedemindvajsetih letih od izdaje prve, legendarne Feel The Fire in ostalih klasik iz osemdesetih pa so tu podcenjene in spregledane stvaritve iz obdobja 1993 – 1998/1999 (ki jih preverite, če jih ne poznate!): I Hear Black, W.F.…

Devica je ponovno tu. Nova DVD izdaja prihaja po skoraj treh letih, ki jih, roko na srce, ni bilo tako težko preživeti ob čakanju kot recimo pred Rock In Riom, Death On The Road in Early Days DVD-ji (Rock In Rio smo mnogi kupili še na VHS-u), ko internetni fenomen, imenovan YouTube še ni obstajal. YouTube nam z izjemnimi amaterskimi posnetki lajša čakanje in dodatno piha na dušo z izjemno redkimi posnetki iz osemdesetih, devetdesetih itn. Z izjemo napovedanega, a nikoli izdanega koncerta iz Doningtona 2007, je En Vivo že četrti uradni koncertni Iron Maiden DVD v zadnjih enajstih letih (Visions…

Cruz Del Sur je v zadnjih dveh, treh letih postala meka odličnih underground heavy metal bandov. Ena izmed tam prebivajočih entitet so ameriški Pharaoh, kjer vsem heavy fanatikom znani Tim Aymar (Control Denied) nadaljuje svojo glasovno zapuščino. Ta ga je v/ob sodelovanju z legendarnim Chuckom Schuldinerjem za vedno zapisala, vklesala na pomembnejše nagrobnike polpretekle metal zgodovine.
Lani sem zapisal, da EP Ten Years ne presega odličnega Be Gone. Pri najnovejši stvaritvi, Bury The Light pa moram poudariti naslednje: plošček je vsaj enakovreden odlični predkreaciji, pravično je in spodob…

Nizozemski kult se je pred skoraj tremi leti vrnitveno (v slogu) proslavil z albumom Death … The Brutal Way. Kljub pomislekom pa Asphyx danes, v letu apokalipse, še vedno ne sprejemajo kompromisov in rušijo z Bismarckom naprej in do konca. Legendarni Martin van Drunen (Hail of Bullets, ex- Pestilence, ex- Bolt Thrower) kjub Mamelijevemu nerganju izdaja precej boljše plošče Fat Patricka, band pa kot celota tvori eno boljših starošolskih, ponovno obujenih zasedb (preverjeno v živo, kot tudi Hail Of Bullets z Van Drunenom, oboje seka v saj veste kam in naprej).
Z Death ... The Brutal Way so Asph…

Manično precizen, dušo rezajoč death metal. Nadzirani kaoz, venomer izstopajoč iz povprečja, album za albumom. Zvrst definirajoči band, ki navdušuje z brutalnostjo in razbijanjem že celih dvaindvajset let (in več). Cannibal Corpse so ponovno tu, z novo avdio mojstrovino najvišjega kova in razsežnosti.
Album odpre rušilec Demented Aggression, celotna kreacija pa v dvanajstih posameznih komadih ponovno ne varčuje s časom dolžine ploščka. Edino pravilno. Slikoviti naslovi (As Deep As The Knife Will Go, The Strangulation Chair, Followed Home Then Killed itd.) ponovno nazorno kažejo, da »kanibalci…

Tri ure materiala? »Motorne glave« in Lemmy se res ne pustijo. Novi DVD, posnet manj kot leto nazaj (april 2011) v Čilu dokazuje in potrjuje omenjeno dejstvo. (Še) Vedno vroči, mladostni in rock'n'rollovski pristop neumirljivega očeta (čeprav sam zanika svojega glasbenega otroka in trdi, da z metalom nima veze) speed metala navdihuje staro in mlado, tokratni DVD pa je zgodovinsko »starejši«. Zakaj?
Prav cel koncertni video iz Santiaga de Chile, ki obsega sedemnajst napadalnih komadov, je posnet v črno-beli tehniki, kar pa doprinosa k užitku niti za milimeter ne zmanjšuje. Prav nasprotno; Sam …