• The Archaic Abattoir

    23. 12. 2005, Ivan Cepanec

    The Archaic Abattoir

    Belgijska koljačina se nadaljuje. Sven & Co. so znova nabrusili skalpele, nabrali trupla in se tako kot Impaled, Exhumed ter Mortician zaprli v starodavno klavnico.
    Od tam se poizkusi na truplih nadaljujejo – dobrih štirideset minut furioznega, kirurško preciznega in patološko deviantnega death/grinda z veliko dozo groova, vse je zasvinjano s krvjo. Trupla in smrad se širijo, kriki mučenih tudi, seveda pa vse utihne, ko izbruhnejo bobnarski blasti bobnarja Gillesa, ki je dostojen naslednik Dirka Verbeurena (čeprav je bil to le session bobnar, je vseeno eden najboljših francosko-belgijskih bobn…
    Preberi recenzijo ››
  • Transgression

    21. 12. 2005, Ivan Cepanec

    Transgression

    Včasih je problematično, ko se navadiš na določen stil ali pa celo zvok banda. Ko sem zarolal nove Fear Factory, sem pričakoval nov Archetype ali pa nekaj še boljšega, pa me je (roko na srce) stvar kar presenetila. Dolgo je trajalo, da sem se prepričal, da to so Fear Factory, prvo poslušanje lahko šok. Ampak to je Fear Factory, band, ki bi moral biti znan po tem. In tako se pač še vedno uspešno izogiba smernicam in stagnaciji. Stroj gre naprej, vendar pa tokrat v malce milejši obliki.
    Prva stvar je zvok, ki je zanje tokrat malce premehak – bobni niso slabi s svojim precej naravnim zvokom in zm…

    Preberi recenzijo ››

  • 16. 12. 2005, Ivan Cepanec

    Chiamaira

    V ponedeljek, 19. 12. 2005, bo na koncertu Dark Tranquility/Chimaira/Hatesphere organiziran "meet 'n' greet" s CHIMAIRO. Zgodil se bo nekje med 17. in 18. uro v VPK-ju in je namenjen samo resničnim fanom te ubijalske skupine. Število udeležencev bo MOČNO OMEJENO, zato če ste zainteresirani, pošljite mail s podatki na ta e-mail naslov. V poštev pridejo samo resnični fani tega benda, s seboj pa potrebujete KONCERTNO VSTOPNICO in VSAJ 1 ORIGINAL CD od CHIMAIRE (oboje je OBVEZNO!). Be there... /I.C./
  • Aeolian

    12. 12. 2005, Ivan Cepanec

    Aeolian

    The Ocean je eden tistih bandov, ki jih malce težje definiraš ali pa kategoriziraš. Nemška zasedba je znana po izstopajočih in ubijalskih prejšnjih ploščah, njihovi live nastopi pa so tudi zadosten dokaz. Nekateri jim pravijo nemški odgovor na Neurosis ali Isis, brez da bi kopirali katerikolo od omenjenih zasedb.
    The Ocean izstopajo predvsem zaradi svojega izredno težkega zvoka, ki kot uničujoč tsunami preplavlja poslušalca. Tole je resnično masivno in ime The Ocean je ustrezno, saj sama glasba izpade kot nepojmljiva globina nekega oceana, ki v sebi skriva toliko stvari. Skorajda sludge, čeprav…
    Preberi recenzijo ››
  • Elegies (DVD)

    6. 12. 2005, Ivan Cepanec

    Elegies (DVD)

    Prva uradna Machine »fuckin'« Head izdaja nam direktno in zelo dobro narejeno prinese koncert iz londonske Brixton Academy, ki je bil čisto razprodan.
    Gre za koncert s turneje, kjer so predstavljali ploščo Through Ashes Of Empires in kot vemo so prav Angleži rešili Machine Head pred tem, da bi jih Roadrunner odjebal zaradi plošče Supercharger. Zahvala je več kot na mestu in tudi Machine Head se zavedajo, kaj se pravi prirediti zelo dober koncert za svoje fane. Zvok je zelo dober, kadri tudi, izredno učinkovito se spreminjajo scene med člani banda in publiko, energija je ujeta v vsej svoji slav…
    Preberi recenzijo ››
  • Dark Ages

    3. 12. 2005, Ivan Cepanec

    Dark Ages

    Fani Maxa in kompanije bodo presenečeni nad surovstjo, mračnostjo in direktnostjo glasbe na tej plošči. Čeprav se še vedno nisem navadil na Soulfly, je tole kar ok začetek.
    Dark Ages, resnični odsev današnjega sveta, kot se za Maxa zmeraj spodobi. »Jump around« deli so se umaknili dobremu miksu zmetaliziranega hardcora in predvsem thrasha, ki sem ga pogrešal že od časov neverjetne plošče Arise. Dobrih štirideset minut materiala zaznamuje Maxov vokal, ki me precej spominja na Chaos A. D., na trenutke me prime resnična nostalgija in si moram zarolati Sepulturo. Vendar kljub Maxovem kultu, je tak…
    Preberi recenzijo ››
  • Roadrunner United – The All-Star Sessions

    21. 11. 2005, Ivan Cepanec

    Roadrunner United – The All-Star Sessions

    Fuck, tole ubija! Vedno sem mislil, da če se skupaj dobi cel kup dobrih glasbenikov iz tako različnih tokov, potem dobimo zmešnjavo. Ali pa recimo projekt Probot Davea Grohla (feat. King Diamond, Lemmy, Wino, Cronos itd.), ki je bil dobro mišljen, ampak roko na srce – obup! No, kdor misli, da je tale kompilacija ripp-off, naj kar tu preneha brati dalje. Ker ni!
    Roadrunner se je odločil za unikatno stvar – petindvajseto obletnico proslaviti z »all-star« projektom. Na kakšen način – štirje »team kapitani« (zelo znane osebe, šefi bandov, ki se spoznajo na produciranje in ki ustvarjajo večino glasb…
    Preberi recenzijo ››
  • Those Once Loyal

    18. 11. 2005, Ivan Cepanec

    Those Once Loyal

    Če si die-hard fan banda, za katerega se zavedaš, da izdaja plošče vsakih par let, se po svoje vedno sprašuješ, kakšna bo nova. Sam sem se tudi bal, da je vojaški stroj popolnoma zakrnel in da bo prišla plošča, ki morda ne bo to česar smo vajeni – ali bo ostala neverjetno ista kot vse ostale ali pa se bo celo preveč prenovila in nam morda ne bo všeč.
    No, zavrti se prvi komad in naenkrat mi pride na misel, ali ni ta intro bil že pri Warmaster, ko naenkrat vame z vso močjo topovskega izstrelka eksplodira At First Light. Opazim, da je produkcija definitivno na mestu, malce nenavaden kitarski solo …
    Preberi recenzijo ››

  • 16. 11. 2005, Ivan Cepanec

    Deicide / Visceral Bleeding / Wykked Wytch / Prostitute Disfigurement

    Cvetličarna, Ljubljana, 10. 11. 2005

    Dan pred Martinovim se je v Ljubljani spet zbrala najbolj zloglasna floridska death metal skupina Deicide. Seveda je to legendarna zadeva, tako da ogled sploh ni bil pod vprašajem. Dobro zakrit oder in kar ok glasba sta dajala vtis, da bo koncert zelo dober – morda bi le rolanje Chimaira in Hypocrisy lahko nadomestili z vsaj Vital Remains, Immolation ipd. Edina stvar, ki je bodla v oči, je bilo razmeroma majhno število obiskovalcev. Če pomnimo pretekla Deicide koncerta vemo, da sta bila oba natrpana in praktično razprodana.
    Ni pomembno, saj ko se glasba začne, je itak vseeno, če je okoli tebe …

    Preberi reportažo ››

  • 14. 11. 2005, Ivan Cepanec

    Garden Of Dreams - demo

    Najdejo se posamezniki z vizijo, ki jo želijo uresničiti, redki pa jo potem tudi uresničijo. Celoten proces je svojevrstna magija, posebna energija, ki raste z vsakim uspehom, z vsakim korakom bližje cilju. Whisper žarijo to energijo. Izbrali so pot, ki se je držijo in z vsakim nastopom se jim to obrestuje. Pomemben korak pa je seveda demo, ki je tudi svojevrstno, če hočete, magičen.
    Whisper ustvarili izdelek, ki ga z užitkom poslušaš tudi večkrat zapored. Popelje vas v svet, ki ga slikovito prikazuje predvsem power metal. Šest ljudi se je odločilo (ne glede na morebitno nasičenost te scene), …
    Preberi recenzijo ››
  • Valor And Vengeance

    11. 11. 2005, Ivan Cepanec

    Valor And Vengeance

    No, tale band vsaj ne joče, kot sem mislil, da bo – sodeč po malce bolj neumnem imenu, ki se bolj ozira na metalcore sceno. Well, Since The Flood igrajo brutalen hardcore, zmetaliziran pa do te mere, da spominjajo na Hatebreed in Madball, morda celo Merauder, Integrity ali pa še kaj.
    Res da ni tistih »stand up and fight on the streets« himen, so pa besedila vseeno jasna; In My Eyes, Enough Said, For Today, These Scars itd. Torej, realnost, v kateri predvsem najebe tip z mnogo tatuji in njegovi frendi tudi. Potem pa vsi proti družbi itd. No, saj ni tako slabo – catchy, dosti dobrih breakdownov,…
    Preberi recenzijo ››
  • Means To An End

    25. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Means To An End

    Newyorčani so nazaj. In to znova v najboljši luči, ki sem jo pogrešal že od plošče Mata Leao naprej. No, saj so tudi ostale plošče dobre (po svoje), vendar mi številni gostje, efektirani vokali, kitarski hrup in cel kup matrica semplov nekako ne diši za fante iz »wrong side of the tracks«.
    Means To An End pa se takoj začne z dobrim newyorškim HC riffom in sirenami, Biohazard is back people! Resda je plošča dolga dobre pol ure, ampak v pol ure lahko dober band veliko prinese. In Biohazard je to uspelo. Najprej total moshing jump around My Life, My Way – tipično song tipa Bussiness ali pa What M…
    Preberi recenzijo ››
  • Obscured In A World Of Light (demo)

    20. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Obscured In A World Of Light (demo)

    Prijetno presenečenje iz Nove Gorice so Evenrain, ki so svoje moči usmerili v predstavitev kvalitetnega melodičnega death metala. Na mojo žalost so tu samo štiri pesmi in kar ne morem počakati na album.
    V živo Evenrain močno obvladajo dogajanje na odru, vendar te energije niso uspeli v celoti spraviti na plošček, kljub temu pa vam bo jasno, za kaj gre. Intro Evening Rain ni pocukrana deževna baladica, v kateri joče neznanec ob poslušanju nove In Flames plate, ampak kar dober in subsonično močen instrumental, ki pa kar naenkrat butne v močan »shockwave« komad Masked Deception. Takoj je razvidno…
    Preberi recenzijo ››
  • Shovel Headed Kill Machine

    19. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Shovel Headed Kill Machine

    Čeprav je ostal samo še Gary Holt, je tale Exodus plošča totalna doza furioznega Bay Area thrasha. Ko se začne komad Raze in slišiš kitare veš, da je to zadetek v nulo, zaradi katerega boš sesul pol sobe, radio in vse zvočnike, nato pa kot v pesmi 44 Magnum Opus postrelil vse, ki ti zatežijo, da utišaj, ker je preglasno.
    Kaj preglasno? Še bolj, naj trpijo. Vsa negativna energija, spravljena ven na tako zdrav način. In prav na to cilja Gary Holt, ki je avtor skoraj vseh besedil in v bistvu vse glasbe. To je thrash in pika! Izredno dobra produkcija je idealna, da prikaže moč riffov, tistih tipič…
    Preberi recenzijo ››
  • From Your Grave

    11. 10. 2005, Ivan Cepanec

    From Your Grave

    The Absence so novost iz Tampa Baya Floride in se precej razlikujejo od svojih death metalskih sorodnikov. Igrajo namreč melodični death metal, katerega vplive vlečejo predvsem iz Švedske, vendar se ameriški vplivi precej čutijo. Takoj povem, da tu ni nobenih jokajočih clean vokalov, ampak samo neusmiljeno kričanje, ki pa precej spominja na Black Dahlia Murder, občasno pa kar na mogočnega Tompo Lindberga (zelo zanimivo je njegovo petje refrena Necropolis, ki kaže, da se tip resnično trudi jasno izgovarjati, kar poje), le včasih pa tudi kruli. Kitare so zgodnji In Flames s primesjo klasičnih At…
    Preberi recenzijo ››
  • Paths Of Possession

    10. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Paths Of Possession

    Ko sem si prvič zarolal ta CD sem mislil, da sem spet v roke dobil eno tistih neštetih In Flames kopij. Začetek prve pesmi (Darklands) že spomni na to. Potem pa slišim vokalno sekcijo – George Corpsegrinder Fisher. In to v najboljši izdaji do zdaj, ker tako dobrega kruljenja, vendar z jasno izgovorjavo, pri njem nisem zasledil še nikoli.
    V predvajalniku se je tako zarolalo dobrih štirideset minut odličnega mid-tempo death metala, ki miksa hitrost Six Feet Under s švedsko melodiko (posebej izpostavljam kitarske harmonije), kar ustvari izredno zanimiv kontrast melodičnosti in brutalnosti. Dvanaj…
    Preberi recenzijo ››
  • God The Lux

    29. 9. 2005, Ivan Cepanec

    God The Lux

    To pa je nenavaden naslov – mislim, igra besed (če je »god deluxe«) – hm... Malce dvoma ne škodi, preden nas direktno v obraze zadene izredno tehničen, agresiven in simfoničen black metal, katerega izstopajoča člana sta Orion (Behemoth) in Daray (Vader).
    Stvar se začne z Rest In Pain, ki takoj podpre črno energijo z blast beati, fenomenalnim vokalom (ki precej spominja na Shagrathovega, vendar z zelo malo distorzije na vokalu), dokaj jasne kitare, zelo pa so mi všeč njihove orkestralne pasaže. Zelo pomembno dejstvo je to, da bend izvira iz Poljske, tako da lahko pričakujete tudi določeno dozo …
    Preberi recenzijo ››
  • Virus

    25. 9. 2005, Ivan Cepanec

    Virus

    Peter Tägtgren je prav s Hypocrisy dokazal, da je meje death metala in metala na splošno možno premikati v neslutene smeri. Človek z veliko idej in pogumom, da jih uresniči, se je z albumom Virus ponovno vrnil predvsem k death metal koreninam, vendar je Hypocrisy zvok še vedno več kot 100% prisoten.
    Enajst pesmi odseva tipično Abyss Studios produkcijo, kar seveda pomeni predvsem izredno jasen zvok, vendar ne preveč sintetičen. Zelo močne kitare, ki se gibljejo v sferah švedskih melodij (predvsem harmonij), udarni riffi in sintesizerji oziroma samplerji so izredno dobra instrumentalna podlaga, …
    Preberi recenzijo ››
  • Angelwhore

    21. 9. 2005, Ivan Cepanec

    Angelwhore

    Obstajajo že vsaj od 1989 in (kolikor sem videl na Fuck The Commerce Festu) igrajo brezkompromisni blackened thrash. Moram priznati, da so na CD-ju precej drugačni kot pa v živo, vendar sploh ni slabo. Tole je thrash s precej black primesmi, kar se pozna ne samo v tematiki besedil, temveč predvsem v nekako brutalno kričečem vokalu, ki pa je precej nizek in občasno vleče na tisto novodobno thrashersko kruljenje. Kitare na trenutke spominjajo na kak zgodnji death metal iz 80-ih, imajo tudi tiste thrasherske poudarke, videni so občasni Slayer/Sodom/Sarcophago vplivi. Bobni – takoj naj omenim, da …
    Preberi recenzijo ››
  • The Perfect Moment

    15. 9. 2005, Ivan Cepanec

    The Perfect Moment

    Takoj naj omenim, da vsaj enkrat nisem naletel na metalcore band. Ne, Losa iz Teksasa je skupina, ki bi po svojem načinu igranja in na splošno po celotnem vtisu bolj sodila v vrste Relapsejevskih bandov.
    Konceptualno gre po besedah članov za ustvarjanje najboljšega prikaza čustev, ki jih ima posameznik. No, stvar dokaj uspeva, saj je glasba resnično zahtevna za poslušanje, tako da vam sprva res ne bo šla v ušesa. Saj ni noise ali kaj podobnega, samo čustva, ki jih opisujejo, so očitno preveč »temna«. Tole je heavy kot recimo Neurosis, vidno je malce Mastodon, vokali se gibljejo predvsem v mode…
    Preberi recenzijo ››