IVAN:
Za začetek vprašanje, kako si kaj?

JOHNNY:
V redu, pa ti?

IVAN:
Tudi v redu. Rad bi ti čestital za nov album. Kaksen je občutek izdati nov Unleashed album, izdali ste jih že šest ali sedem, z zadnjim Hell's Unleashed pa ste se vrnili. Mnogi so mislili, da ste razpadli.

JOHNNY:
Meni se zdi v redu, razumem, kaj o tem mislijo nekateri, ampak po drugi strani Unleashed obstajamo od leta 1989 (nastali iz banda Nihilist, op.av.) in nam se nekaj let premora ne zdi kaj posebnega. Ko govoriva o tem... Pogovor na to temo bi imela lahko tudi leta 2015. Nekaj let gor ali dol ne pomeni toliko. Unleashed je nekaj, kar je v nas in je z nami v vsakodnevnem življenju. To ne izgine kar tako. Ko smo leta 1997 naredili premor, smo ga res potrebovali, da bi ponovno začutili strast. Ko je izšel Hell's Unleashed, smo bili že dve leti aktivni, saj smo delali album. Tako smo imeli premora le dve leti in pol, morda tri. Fani tega niso videli kot petleten premor. Res je fino biti nazaj in ponovno igrati, sploh nimamo nič čudnega občutka, pa tudi to, da smo igrali na festivalu pomeni, da še imamo publiko. Publiko, ki nas je čakala! To je super.

IVAN:
Praviš, da je Unleashed vedno s tabo, del vsakdanjika. To pomeni, da hodiš naokoli z basom in kričiš na ljudi, ko kupuješ kruh v trgovini?

JOHNNY:
He, he, ne, ne, ne dobesedno. Tako to ne gre. Če govorim o sebi, vedno mislim na band. Ves, vsak dan delam novo glasbo in delam nove tekste, odgovarjamo na intervjuje, urejamo našo spletno stran. Planiramo nastop na festivalu Wacken Open Air v Nemčiji in turnejo konec jeseni. Tako da je to nekaj, kar delamo vsak dan.

IVAN:
Zakaj ste za nov album izbrali naslov Sworn Allegiance? Razumem, da je naslov Hell's Unleashed dober naslov za comeback album, kaj pa Sworn Allegiance, ima kakšen globlji pomen ali pomeni brezkompromisnost?

JOHNNY:
Tako nekako ja. Ko smo po Hell's Unleashed igrali na festivalih smo videli, da so nas prišli poslušat isti ljudje kot pred desetimi leti. Prišli so nas pogledat in rekli, da …

IVAN:
Kako je na turneji?

GARY:
To je šele tretji koncert. Začeli smo na Rock Hard festivalu v Nemčiji in to je bilo zakon. Včeraj smo igrali še en koncert v Nemčiji in bilo je skoraj razprodano, bilo je polno, tako da nam gre dobro.

IVAN:
Koliko koncertov imate skupaj?

GARY:
Mislim, da štiriindvajset.

IVAN:
In kako se počutite ponovno v Evropi?

GARY:
Dobro, radi prihajamo sem. Danes sem dobil največje darilo, kar sem ga kadarkoli dobil.

IVAN:
Kaj je to?

GARY:
Prepričan sem, da poznaš vašega znanega serijskega morilca Metoda Trobca. Dobil sem dejansko vrata peči, v kateri je zažigal telesa.

IVAN:
Ja, on je bil kar poznan po strasti kurjenja, kar se tiče žensk.

GARY:
Ja, sedaj imam spravljena ta vrata in sem zadovoljen.

IVAN:
Zakaj jih boš uporabil?

GARY:
Obesil jih bom na steno, he, he.

IVAN:
Zakaj ste Exodus Tempo Of The Damned izdali pri Nuclear Blast in ne pri kaki drugi založbi?

GARY:
Imeli smo probleme s Century Media in Nuclear Blast je sedaj najboljša metal založba. Z nami ravnajo kot z družino, všeč nam je.

IVAN:
In kako je bila plošča sprejeta?

GARY:
Super dobro.

IVAN:
Zakaj sploh naslov Tempo Of The Damned?

GARY:
Hm, to je naslov, ki mi je padel na pamet. Mislim, da bolj iz življenskega stila, ki sem ga živel. Ko sem se jebal, ko sem bil jebeni zadrogiranec. Vendar sama pesem govori o nas in naših fanih.

IVAN:
Bral sem, da ste imeli probleme z nekaterimi fani zaradi politične narave nekaterih besedil, kot recimo Scar Spangled Banner, besedila proti vojni proti terorizmu in podobne zadeve?

GARY:
Ne, nič nima opraviti s terorizmom, ampak z našo vlado, ki jo sovražim. Vendar jaz sovražim vse vlade, da boš vedel. Ljudje so me spraševali, če so pesmi protiameriške, so protivladne in ljudem govorim, da se ne mislim nič opravičevati. Če ti je všeč, ti je všeč, če ne, »kiss my ass«, vseeno mi je. Kot Američan imam rad baseball, hot doge, jabolčno pito, ne maram pa vlade in ne bom se ji pustil voditi. Jebe se mi za vojno, jebe se mi za vsakogar, kajti ne maram preveč ljudi. Če se v t…