3. septembra izide novi And Oceans album Cypher. Band bo poleti posnel tudi tri videospote. /M.P./

Dobra novica prihaja iz tabora Overkill! Bobby "Blitz" Ellsworth zelo dobro okreva po kapi prejšnji teden na koncertu v Nurnbergu. Zdravniki pravijo, da bo 100% ozdravel. Bobby trenutno počiva še v Evropi, nato pa se bo vrnil v ZDA, kjer bodo Overkill že začeli pripravljati material za novi album, ki naj bi izšel februarja prihodnje leto. /M.P./

Ruski black doom metalci Forest Stream počasi končujejo s pripravami za izdajo prvenca Tears Of Mortal Solitude. /M.P./

Švedi Insania trenutno s producentom Mikkom Karmilo v studio Finnvox snemajo svoj tretji album, ki bo izšel oktobra. /M.P./

Tad Morose pripravljajo material za svoj naslednji album, ki zaenkrat še nima naslova. Fantje ga bodo tokrat producirali sami, snemali pa ga bodo v različnih studijih. /M.P./

23. septembra bodo Mob Rules izdali svoj tretji album Hallowed Be Thy Name, julija pa single Lord Of Madness. Band bo poleti igral kot predskupina Savatage, nastopili pa bodo tudi v Wacknu. /M.P./

10. julija začnejo v Greenhouse FX Studios s producentom Jean Francois Dagenaisom s snemanjem svojega osmega studijskega albuma floridski death metalci Malevolent Creation. Albumu bo naslov The Will To Kill in bo prvi z novim vokalistom Kylom Symonsom (Hate Plow) in bobnarjem Justinom DiPintom (ex- Divine Rapture). Album izide kasneje letos, med snemanjem pa bodo posneli 14 novih pesmi, 2 iz albuma Stillborn bodo posneli na novo, za Tribute To Metallica pa bodo posneli priredbo Metal Militia. /M.P./

Kai Hansen ja na Bang Your Head Festivalu dejal, da se bodo Gamma Ray jeseni odpravili na turnejo, na kateri bodo večinoma igrali komade, ki jih drugače igrajo zelo redko ali nikoli. Izbirali jih bodo lahko fani preko njihove spletne strani. Turneja se bo imenovala Skeletons In The Closet. /M.P./

MATJAŽ:
Pred kratkim ste izdali svoj novi album Beyond Daylight. Po mojem mnenju je to vaš najbolj raznolik album do sedaj. Kaj vi mislite o tem?

ANDREAS:
Tako je, za nas je to v bistvu logični korak naprej. Z njim smo nekako odprli novo poglavje v naši glasbi. The God Thing je bil bolj eksperimentalen album, Far Off Grace bolj agresiven, Beyond Daylight pa je sedaj bolj progresiven in obenem tudi heavy. Mislim, da vse pesmi zvenijo dosti močneje kot prej.

MATJAŽ:
In če vas primerjam z ostalimi progresivnimi bandi, mislim, da dajete več poudarka na melodijo kot na eksperimentiranje.

ANDREAS:
Ja, za Vanden Plas je najpomembneje imeti dobro, imeti močno pesem. To je za nas najpomembneje, seveda pa mora imeti progresivne elemente. Vse ostalo pride kasneje. Tak je pač naš način dela, tako komponiramo pesmi. A najpomembneje za nas je imeti močno pesem.

MATJAŽ:
Če prav razumem, ta album ni konceptualen?

ANDREAS:
Ne, vsaj ne v pravem smislu. Imamo glavni karakter, ki je kot nekakšna rdeča nit v vseh pesmih. V nekaterih pesmih igra ta karakter glavno vlogo, v nekaterih pa stransko, vendar pa v celoti gledano povezuje vse skupaj. Lahko ga primerjaš z… Poznaš film Pulp Fiction?

MATJAŽ:
Seveda.

ANDREAS:
Tudi tam imaš nekaj glavnih karakterjev v posameznih zgodbah, v drugih zgodbah pa imajo druge osebe glavno vlogo in prejšnje stransko. Torej glavni karakter pri nas povezuje delo kot celoto, vendar pa ni tipični konceptualni album. Ima le eno povezano, nezapleteno zgodbo.

MATJAŽ:
Se pa te zgodbe na koncu združijo, ne?

ANDREAS:
Tako je, zadnja pesem jih združi.

MATJAŽ:
Pred snemanjem te plošče ste imeli nekaj problemov z vašim kitaristom Stephanom. Zbolel je za neko boleznijo, kaj točno se je zgodilo z njim?

ANDREAS:
Stephan je imel najprej prometno nesrečo, v kateri si je zlomil roko. Nekaj mesecev kasneje so se pojavili problemi z njegovim zapestjem. Temu se sindrom karpalnega kanala, kjer se največji problemi pojavijo z živcem. Kanal, preko katerega poteka živec skozi zapestje, j…

MATJAŽ:
Odkar ste izdali prejšnji album Gemini, je bilo o Drakkar bolj malo slišati. Kaj je bil razlog za to?

DARIO:
Glej, mi smo majhen band pri majhni založbi. Tako da, če ne izdamo albuma ali se ne odpravimo na turnejo, kar si zelo želimo, a nam zaenkrat še ni uspelo, mislim, da je normalno, da se ne govori o nas. Vendar smo dosti igrali po Italiji, tudi delali smo dosti. Najprej smo morali najti nove člane, vaditi z njimi, nato pa pripravljati in snemati material za Razorblade God.

MATJAŽ:
Zakaj so Luca, Alex in Eleonora sploh odšli stran?

DARIO:
Enostavno se niso mogli več v celoti posvetiti bandu, niso mu več bili 100% predani. Razlogov za to je bilo več, večinoma so bili osebne narave in tako je prišel trenutek, ko smo se morali raziti. Za vse je bilo najbolje, da smo se razšli. S Chrisom potrebujeva glasbenike, ki verjamejo v band, in prav take sva nato začela iskati.

MATJAŽ:
In kdo so novi člani, so pred tem že igrali v kakšnem bandu?

DARIO:
Vsi prihajajo iz majhnih bandov in še nikoli do sedaj niso izdali albuma, vendar so vseeno odlični glasbeniki. Zelo sem vesel, da se zelo dobro ujamejo z nama s Chrisom. Lahko rečem, da je Drakkar postal pravi band. Zelo dobro igrajo, imajo zanimive ideje in prinesli so veliko nove energije ter strasti v band. Res si želijo trdega dela in delati karseda dobro glasbo. Še njihova imena: Daniele Persoglio – bass, Davide Dell'Oro – vokal in Corrado Solarino – klaviature.

MATJAŽ:
Razorblade God je naslov vašega novega albuma. Ta se razlikuje od vaših prejšnjih. Ima manj simfoničnih, več klasičnih heavy, tudi thrash ter progresivnih elementov. So te spremembe vnesli novi člani ali sta s Chrisom želela narediti tak album?

DARIO:
Album je rezultat določenega miksa. In sicer tistega, ki sva ga želela s Chrisom narediti po odhodu prejšnjih članov iz banda, kar pomeni trši album z vplivi ameriškega power-thrasha in našega starega stila, ter novih idej in vplivov, ki so jih prinesli novi člani. Prvič se je zgodilo, da vseh pesmi nisem nap…

MATJAŽ:
Pozdravljen Renato. Lahko za začetek poveš nekaj o bandu, glede na to, da ste pri nas še neznani.

RENATO:
Živjo. Thoten sestavlja pet članov: jaz, Renato Tribuzy (vokal), Frank Schieber (kitara), Itho Cruz (bass), Sidney Sonh (klaviature) in Marcos Barzo (bobni). Začeli smo leta 1997. Zapustil sem svoj prejšnji band in povabil Franka, da skupaj narediva nov band. Ta je bil Thoten in zdaj smo tukaj.

MATJAŽ:
Kako dobro vas že poznajo v Braziliji? Predvidevam, da še niste tako slavni kot Angra.

RENATO:
Ja, živimo v Braziliji, vendar je nemogoče, da bi bili tako slavni kot Angra. Angra delujejo že deset let, mi pa le eno (nasmeh) in imamo le en album. Toda na srečo vse poteka hitro, imeli smo že evropsko in južnoameriško turnejo, zdaj pa bomo začeli s snemanjem drugega albuma. Zelo smo vznemirjeni glede vsega.

MATJAŽ:
Kaj pa drugi deli Južne Amerike? Pred kratkim ste imeli zelo uspešno gostovanje v Peruju, če se ne motim.

RENATO:
Ja, bilo je super. Niti približno nismo upali, da nam bo tam tako uspelo. Vse je bilo čudovito, koncert je bil razprodan, bilo je več kot 1000 metalcev. Nastopili smo tudi na televiziji in v nekaterih radijskih oddajah. Zdaj se bomo odpravili še na drugi del južnoameriške turneje, kjer bomo nastopali v Čilu, Argentini, Peruju, Venezueli in Braziliji. Kmalu bo sledila še druga evropska turneja.

MATJAŽ:
Vendar lani pa ste že bili v Evropi. Kako je bilo igrati tam še pred izidom vašega prvega albuma, Beyond Tomorrow?

RENATO:
Bilo je odlično. V Italiji smo igrali pred več kot 2000 ljudmi, tudi v drugih državah je bilo v redu. Zelo se veselim, da bomo spet šli v Evropo, in videli, kako je tam zdaj po izidu naše plošče.MATJAž: Pa povejva še kaj o vašem albumu. Produciral ga je Angra kitarist Kiko Loureiro. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

RENATO:
Kiko je moj dober prijatelj. Spoznala sva se leta 1995 in vse kar sem storil je bilo to, da sem ga poklical in vprašal, če bi hotel narediti produkcijo. Takoj je sprejel in tako smo začeli.

MATJAŽ:
Snemali…

MATJAŽ:
Marca ste izdali svoj novi album The Last Millenium. Po mojem mnenju je to vaš najboljši album do sedaj. Kako ste vi zadovoljni z njim? Kakšne so bile reakcija vaših fanov?

UDO:
Z njim sem zelo zadovoljen, naš novi CD je nekaj najboljšega kar sem kadarkoli napisal in Chinchilla igra sedaj veliko koncertov po Nemčiji, kar je OK. Odzivi na The Last Millenium so bili odlični tako s strani novinarjev kot s strani fanov, katerim je vsem po vrsti všeč naš razvoj in trša stran rock ‘n’ rolla. Mislim, da je to normalen razvoj. Stvari se morajo spreminjati, kajti dolgočasno bi bilo, če bi vse albume pisal v istem slogu. Veliko intervjujev kaže veliko zanimanje za naš band in tudi veliko pohvalo. Res je to najboljši album, ki sem jih naredil. Odlični zvok in trši material sta ena glavnih razlogov za to. Tokrat nismo naredili balade, česar nihče ne bi pričakoval od nas. Album ima prvorazredno produkcijo z briljantnim, surovim, modernim zvokom, udarnimi kitarami in bobni ter prevladujočim bassom. Naše misli in predstave o dobrem albumu so sedaj izpolnjene. Moje osebno mnenje je, da smo iz njega iztisnili najboljše, kar se je dalo, uporabili smo vse tehnične možnosti in z Ingmarjem ter mano kot producentoma in Achimom kot tehnikom ni moglo iti nič narobe. The Last Millenium je definitivno velik korak naprej v naši karieri.

MATJAŽ:
Zakaj sploh naslov The Last Millenium? Ima to kakšen globlji pomen?

UDO:
Živimo v groznem času. V vladah posameznih držav je ogromno neumnih ljudi in to je zelo nevarno. Dandanes je moč ljudi brez problemov zaslepiti in jim reči, da potrebujemo vojno. Ljudje so kot slepe ovce in sledijo tem vodjem. The Last Millenium govori o šibkosti človeštva. Zaradi ambicij do moči, slave in bogastva so nekateri pripravljeni narediti marsikaj. Vse v življenju ima svojo ceno, vedno je razlika med dobrim in zlim, črnim in belim. Na koncu se moraš med tem vedno odločiti. Človek ima vedno svoje račune in njihova velikost je vedno odvisna od posameznikovih dosežkov.…

MATJAŽ:
Vaš nastop v Ljubljani je bil zelo dober, na odru ste bili precej divji in prepričali ste tudi občinstvo, ki se je temu primerno odzvalo. Kako ste se počutili na odru?

ROBBY:
V Ljubljani smo se na odru počutili zares odlično. Včasih se počutiš čudno in včasih odlično, tako kot takrat, ko ne razmišljaš preveč in samo igraš. Pred prihodom smo imeli nekaj težav na meji in tudi to je verjetno prispevalo k temu, čeprav se čudno sliši. Pred nastopom smo si rekli, da nimamo ničesar izgubiti, ker nas tako ali tako nihče ne pozna. Tako smo šli na oder po zmago.

MATJAŽ:
Pa ste pričakovali tako dober odziv?

ROBBY:
Če sem čisto pošten, ko smo videli klub, smo bili najprej razočarani, ker zgleda zelo zjeban in pričakovali smo večji prostor. To pa seveda ni merilo kvalitete koncerta. Vedeli smo tudi, da smo vsem obiskovalcem koncerta neznani, tako da nismo imeli razlogov za kakršnakoli pričakovanja. Seveda vseeno upaš, da bodo ljudje noreli in slemali, vendar so ljudje v Ljubljani presegli vsa upanja in pričakovanja. Bili so fenomenalni in ob tej priliki bi se jim radi zahvalili za nepozaben koncert.

MATJAŽ:
Kako to, da ste prav vi prišli z Agathodaimon? Se poznate z njimi, ali kaj je bil razlog?

ROBBY:
Karkadan bi morali najprej igrati kot predskupina na prvem koncertu Agathodaimon turneje v Stuttgartu. A turneja je odpadla in glede tega nismo mogli ničesar storiti. Žalostno bi bilo videti ljudi priti na koncert tudi zaradi nas in vedeti, da bi ostali pred zaprtim klubom z obvestilom, da koncert odpade. Drugače pa sem bil sam že dolgo v stikih z Agathodaimon in celo prosili so me, če bi pel z njimi na turneji, zato sem že vadil z njimi. Pevec Akais namreč ni dobil dopusta za čas turneje. Tako so odnosi med bandoma kar tesni.

MATJAŽ:
Koncert ste končali s Slayer priredbo Skeletons Of Society. Kako to, da ste se odločili za to pesem, bandi ponavadi preigravajo pesmi kot Angel Of Death ali Raining Blood?

ROBBY:
Zanimivo vprašanje, še sami zares ne vemo, zakaj. Sami imamo zel…

MATJAŽ:
Pravkar ste izdali tretji album Stormbringer Ruler. Za moj okus je to zelo dober epic power metal album in naslednik prejšnjega Dragonlord. Kaj ti misliš o njem?

ENRICO:
Hvala lepa. Z albumom smo tudi mi zelo zadovoljni. Hoteli smo narediti boljši album od Dragonlorda in mislim, da nam je uspelo. Pravzaprav je bilo novi album veliko lažje napisati, oblikovati in igrati, čeprav je bolj kompleksen od prejšnjega. Snemali smo ga v New Sin studiu, ki je sedaj zelo popularen. Za leto 2002 je že v celoti zaseden (mi smo že rezervirali termin za četrti album). Ko smo poklicali za snemanje Stormbringerja, je bil že v celoti zaseden. Zato smo začeli iskati nov studio, ko nas je konec januarja poklical lastnik Louis in rekel, da je aprila prosto, ker je nekdo odpovedal. Takrat sem imel napisane tri pesmi, tako da smo vzeli ponudbo. Februarja sem napisal še ostale pesmi, marca smo jih vadili in aprila posneli. Kot sem že rekel, z albumom smo zelo zadovoljni. Je kompleksnejši od prejšnjega, v bistvu kaže nek logičen napredek. Je bolj power in epic kot Dragonlord, poizkušali pa smo tudi nekaj novih stvari. Imamo nekaj zelo hitrih pesmi, nekaj zelo heavy, več akustičnih delov s keltskim prizvokom in nasploh imamo več keltskih harmonij, posneli smo balado, ki je nekako v Queen stilu, več refrenov imamo in v nekaterih pesmih celo ženski vokal. Prepričan sem, da bo všeč vsem »metal warriors-om«!

MATJAŽ:
Posneli ste ga že aprila?

ENRICO:
Ja, album je bil posnet, zmiksan in zmasteriran v enaindvajsetih dneh, vmes pa smo imeli tri dni prosto in srečanje z novinarji. Ni slabo za tako kompleksen album. Vendar smo že pred tem v prostoru, kjer vadimo, naredili veliko predprodukcije. Nato smo šli v studio in posneli vse točno tako, kot smo si zaželeli. Pozna se, da smo že prej imeli zelo čisto vizijo o albumu. Na roko nam je šlo tudi to, da je studio v majhni vasici na podeželju, tako da se lahko v celoti posvetiš delu, ker pač ni nič drugega za početi.

MATJAŽ:
Je res, da Strombringer Ru…

MATJAŽ:
Videl sem vas lani na Bang Your Head, potem včeraj in danes in moram reči, da vedno daste vse od sebe, ne glede na velikost občinstva.

GEOFF:
Hvala ti.

MATJAŽ:
Sedaj imate novega bobnarja. Kdo je, kje je igral pred tem?

GEOFF:
Seveda. Will Carroll je naš novi bobnar in pravzaprav je zelo znan bobnar v Bay Area v Californiji, San Francisco – Oakland Bay Area. Prej je igral z Machine Head, Exodus, Laaz Rockit in sedaj je pri Vicious Rumors. Torej je znan double-bass manijak in, ja, pred kratkim smo začeli igrati z Willom, pravzaprav je vskočil k nam kak teden pred turnejo. Zelo smo veseli, da ga imamo in močno sem prepričan, glede na to, kako stvari zdaj stojijo, da bo igral z nami na naslednjem albumu in na naslednji turneji in upamo, da imamo sedaj kompletno zasedbo.

MATJAŽ:
Torej ne prihaja iz World Wrestling Federation (tako ga Geoff predstavlja na koncertih, op. av.)?

GEOFF:
Ah no, ne, zraven se ukvarja malo tudi z wrestlingom. Je prava žival, saj si ga videl, Willy Mammoth, ker je divja zver, ne vem, ne morem razložiti.

MATJAŽ:
Je on razlog, da igrate iste pesmi na vsakem koncertu te turneje?

GEOFF:
Točno tako. Will se nam je pridružil teden pred turnejo, tako da smo skupaj spravili set sedmih komadov in bum. Nato smo na turneji priključili še dva dodatna. A opravil je velikansko delo in čutim, da vsak večer igramo, kot da nam gre za življenje in zato smo tudi tukaj. Ni važno, ali je dvesto ljudi ali dva tisoč, veš, vsi vidijo enako dobro predstavo.

MATJAŽ:
Tudi Ira in ostali niso dolgo v bandu.

GEOFF:
Ja, vsi so novi, to je dokaj nov band. Po Cyberchrist albumu smo na novo sestavili band in moj cilj je bil najti fante, ki so 100% za stvar, vse ali nič, samo še tako hočem delati v prihodnosti.

MATJAŽ:
Kaj se je zgodilo z Morganom, ki je pel na zadnjem albumu Sadistic Symphony?

GEOFF:
Oh, on je bil ena totalna zmešnjava tako profesionalno kot osebno, čisto neprofesionalen in nezanesljiv. Na Jerry Springer showu se je poročil z nekim moškim v plenicah (videno 14.2. n…

MATJAŽ:
Pred kratkim si izdal svoj prvi solo CD z naslovom Cut, na katerem so priredbe pop skladb iz osemdesetih. Zakaj si se odločil posneti nekaj, kar je tako drugačno od tvojega predhodnega ustvarjanja?

HUBI:
Ja, Cut je precej drugačen od mojih preteklih CDjev in se razlikuje tudi od mojih prihodnjih projektov. Kakorkoli že, ta CD sem moral posneti. Že od otroštva so bile moje sanje, da bi predelal znane pop hite iz osemdesetih, v zelo posebnem stilu in s težkimi kitarami, seveda! Vključuje tudi poklon eni mojih najljubših skupin, Rush. Hotel sem kombinirati melodijo originalnih verzij z udarnostjo rocka in metala.

MATJAŽ:
Predvidevam, da so ti bile te skladbe všeč, ko si bil mlajši?

HUBI:
Ja, v otroštvu sem poslušal take pesmi. Vendar sem leta 1986 spoznal heavy metal in od takrat sem odvisen od kakršnekoli rock/metal/progresivne glasbe.

MATJAŽ:
Kako si izbiral skladbe?

HUBI:
Naredil sem seznam približno 15 do 20 skladb, izmed katerih sem jih nato izbral 10, ki so mi bile najbolj všeč. Hotel sem tudi predelati sklade, ki imajo zelo posebno vzdušje.

MATJAŽ:
Zakaj je potem na albumu le sedem skladb in ne vseh deset?

HUBI:
Posnel sem deset skladb, nato sem od nemške GEMA (agencija za avtorske pravice, op.av.) pred produkcijo albuma dobil napačne pravne nasvete in na koncu, ko je bila vsa produkcija že končana, sem za dovoljenje moral vprašati lastnike avtorskih pravic in založnike. Zaradi tega je bil izid prestavljen. Trajalo je več tednov, preden so poslušali moje verzije in končalo se je tako, da za tri nisem dobil dovoljenja. Zato sem prosil svojo založbo in distribucijo za primerno ceno CDja. Na moji strani www.hubimeisel.com je naprodaj za približno 11 eurov.

MATJAŽ:
Je bilo težko zbrati glasbenike za snemanje? Kitarist Marcel Coenen prihaja z Nizozemske. Si že od začetka hotel, da igra, ali nisi našel primernega kitarista doma v Nemčiji?

HUBI:
Poznam veliko glasbenikov povsod po svetu in rad sodelujem z različnimi ljudmi ter ustvarjam multikulturno glasbo. Seveda poz…

MATJAŽ:
Pred kratkim ste končali z evropsko turnejo. Kako je bilo zopet igrati v živo, kako ste se počutili?

RICHARD:
Zelo mi je bilo všeč. Iti na turnejo in igrati pred našimi fani je vedno nekaj posebnega. Ko smo v studiu, je ves poudarek na kompoziciji in produkciji in ko pridemo na oder, pesmi postanejo “žive”. Pri Threshold sem že kar nekaj časa in z njimi sem se na odru vedno počutil kot doma. To je ena najboljših strani, če si glasbenik.

MATJAŽ:
Na turneji ste se ustavili na festivalu Bospop. Radi igrate na festivalih, kjer je velika množica ljudi?

RICHARD:
Festivali so zelo dobri, vibracije so tam zelo drugačne od tistih v klubih in zelo težko je, da ne bi užival, ko te gleda tako veliko ljudi. Je dobra priložnost pridobiti nove fane in včasih, če čas dopušča, tudi gledati ostale bande. Na Bospopu sem ujel Savatage in Living Colour, kar je bilo kul. A klubi imajo tisto posebno atmosfero, kjer veš, da so med občinstvom sami Threshold fani, ki poznajo vse pesmi, pojejo zraven in so ponavadi veliko bližje odra, tako da je vzdušje bolj intimno. Zaradi tega ne bi rad igral le na festivalih.

MATJAŽ:
Gledal sem vas na Dunaju. Tam je bilo bolj malo ljudi in vidno je bilo, da ste vseeno odigrali odlično in pri tem zares uživali. To dokazuje, da igrate glasbo zaradi veselja, ne zaradi denarja.

RICHARD:
Osem let igrati progresivni metal ne pomeni drugega kot to, da igraš zaradi užitka! V Avstriji nismo kdo ve kako poznani, tako da je bilo tam kul videti lepo skupino fanov. Podobno je bilo na Češkem, kjer smo igrali prvič. Občinstvo je bilo majhno, vendar so v našem nastopu zelo uživali, tako da se je tam splačalo igrati. Mislim, da na Dunaju ni bil eden naših boljših nastopov, zato sem vesel, da ti je bilo všeč. Upam, da se naslednje leto vrnemo z boljšim showom in večjo publiko.

MATJAŽ:
Igrali ste skupaj z Ark. Kako ste se razumeli z njimi, kaj si misliš o njih?

RICHARD:
Ark so odličen band. To je bila njihova prva skupna turneja in zanimivo jih je bilo opazovati, kako z vsa…

MATJAŽ:
Nastop Jag Panzer na letošnjem Wacken Open Air festivalu je bil zame eden od vrhuncev. Kako si ti zadovoljen z vašim nastopom tam?

MARK:
Ja, sem zelo zadovoljen. Kadarkoli lahko igramo pred velikim občinstvom sem zadovoljen. Seveda bi hotel igrati več časa, vendar na festivalu to ni mogoče.

MATJAŽ:
Igrali ste nekaj starih klasik, nekaj novih pesmi; setlista ne bi mogla biti boljša. Kako izbirate komade, ki jih igrate? Se pred nastopom vsi dogovorite ali se samo eden v bandu odloči, kaj boste igrali?

MARK:
Zelo težko nam je narediti setlisto. Igrati moramo material z novega albuma, še vedno pa tudi starejši material, ki ga ljudje poznajo. Zato poskušamo izbrati eno ali dve pesmi z vsakega albuma. Včasih pa so izpuščeni tudi kakšni priljubljeni komadi. Mnogo ljudi je tako spraševalo po Shadow Thief ali The Moors, vendar jih na žalost nismo mogli igrati.

MATJAŽ:
Kmalu po Wacknu ste igrali na festivalu v Milwaukeeju. Kako je bilo tam?

MARK:
Bilo je veliko boljše kot lani! Občinstvo v Ameriki postaja boljše; lepo je videti, da podpora heavy metalu tu raste. Seveda, še vedno ni enako kot v Evropi, vendar je vsako leto boljše.

MATJAŽ:
Ali lahko primerjaš ta dva festivala (število občinstva, vzdušje, vaš nastop)?

MARK:
Naše občinstvo v Wacknu je bilo priblizno 10-krat večje kot v Milwaukeeju. Vendar je Milwaukee mnogo manjši festival. Tudi nastopi so tam krajši; mislim, da smo igrali le dvajset ali petindvajset minut. Vseeno pa je bil to za nas dober nastop. Kadarkoli sem na odru je to zame zabavno.

MATJAŽ:
Očitno je, da je Evropa najboljši trg za Jag Panzer, toda kakšen status imate v ZDA, v kakšni meri ste tam priljubljeni?

MARK:
V Ameriki imamo zelo majhno število underground fanov. Je majhno, vendar narašča z vsakim albumom. Mislim, da vedno več ljudi v Ameriki ugotavlja, da je najboljša glasba tista, ki se ne vrti na MTV.

MATJAŽ:
Ali misliš, da se bo vaša priljubljenost povečala, glede na to, da ste posneli You’ve Got Another Cup Comin’, himno za prvake NHL, Colorado Ava…

MATJAŽ:
Wacken je po Gods Of Metal in Bang Your Head letos tretji festival, kjer sem videl Kamelot. Po moje je bil to tudi vaš najboljši nastop. Kaj ti misliš o tem in kako si zadovoljen z vašimi nastopi na festivalih?

THOMAS:
Na festivalih je vedno drugače igrati kot na turnejah. To pa predvsem zaradi tega, ker v bistvu ne moreš vplivati na sam zvok, ozvočenje. Vendar smo na prvih dveh festivalih, ki si ju omenil, dobili nekaj izkušenj in je bilo sedaj bolje. Smo pa zelo veseli, da smo lahko nastopali pred tako velikimi množicami ljudi.

MATJAŽ:
Glede vašega nastopa v Wacknu je bilo nekaj negotovosti, zato ste bili tudi med zadnjimi potrjenimi bandi za festival. Lahko kaj več poveš o tem in o vaši akciji, ki ste jo imeli na svoji spletni strani, ko ste fane pozivali, naj v Wacknu nosijo vaše majice.

THOMAS:
Ker smo v Nemčiji že kar močan band nismo mogli razumeti, da nas organizatorji niso vprašali, če bi tam igrali. Zato smo fane pozvali naj pridejo v Wacken s Kamelot majicami in nam pošljejo fotografije, na katerih so v njih oblečeni. Možno, da je to eden od razlogov, da so nas končno povabili, vendar mislim, da je imela prste vmes tudi naša založba.

MATJAŽ:
V Wacknu mi je bil tudi všeč bolj »divji« izgled pevca Kahna kot pa v Ballingenu, kjer je bil oblečen kot kak duhovnik. Bo nadaljeval s takim izgledom na odru ali je od koncerta do koncerta odvisno, kako je na odru oblečen?

THOMAS:
Ja, tisto je bil moj telovnik!! Mislim, da bomo v prihodnosti spremenili njegov image, tako da ga boste lahko na fotografijah in odru videli drugačnega kot do sedaj. Fanom se radi kažemo v različnih opravah, kar je tudi za nas zelo zanimivo.

MATJAŽ:
Če že govoriva o vaših nastopih; kako to, da še nimate potrjene evropske turneje? Album ste namreč izdali že konec aprila.

THOMAS:
Največji problem je časovna usklajenost. V zadnjem času je bilo zelo malo zanimivih bandov, s katerimi bi lahko šli na turnejo. Po vsej verjetnosti pa bomo v kratkem času potrdili evropsko turnejo.

MATJAŽ:
Se imate …