• Rougayah's Revenge

    13. 2. 2008, Jean-Sebastien Imbeau

    Rougayah's Revenge

    Paranoid je ta album prejel po pošti z ročno napisanim sporočilom pevca skupine. Tako bi moralo izgledati delo pri metalskem webzinu! Kaj je v tem poslu lepšega od tega, da od majhnega banda iz oddaljene dežele prejmeš osebno napisano sporočilo s kvalitetnim CDjem? Gotovo je boljše od prostituiranja za Metal Blade.
    Nightshaders so death/thrash zasedba iz Malezije, prvotno so se formirali kot cover band leta 1996, se razšli leta 1998 in se ponovno zbrali v letu 2006. CD, ki se trenutno nahaja v mojem predvajalniku je njihov drugi demo, na njem so štirje komadi.
    Ta album ima tisti posebni občute…
  • Dodengang

    12. 12. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Dodengang

    Vaoo. Black metal. V zadnjem času sem recenziral toliko melodičnega death metala, da sem prav vesel, ko se mi je končno uspelo dokopati do tega koščka Satana. Moram reči, da sem z njim kar zadovoljen. Je zelo črn. Po drugi strani pa se zavedam, kako zastarelo je dandanes recenziranje glasbe v njenem primarnem pomenu. Piše se leto 2007! Če želiš vedeti, kako zveni nek album, si ga povlečeš z interneta v 30ih minutah in ga v celoti preposlušaš. Recenzije imajo očitno samo dva namena – prvi je, da dobim v roke zastonj CD in drugi, da poveličujem kakšen band, ki je trenutno zelo promoviran, ali pa…
  • Rise To Ruin

    18. 10. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Rise To Ruin

    Še ena plošča s strani ponovno združenih Gorefest. Moja promo verzija ima samo črno naslovnico z naslovom in logom v sivi, prava naslovnica pa prikazuje glave mrtvih jokerjev na bodicah. Nič ni bolj brutalnega od ubijanja smešnih ljudi.
    Nikoli nisem bil resen fan tega banda, kaj šele, da bi jih častil (kdo pa rabi častiti Gorefest, ko lahko častiš Carcass...), zato mi oprostite, če bom prešel kar k bistvu: tole je dober old-school death metal album, z vsem kar pričakuješ od dobrega old-school death metal albuma. Ima nizko uglašene kitare, ki igrajo doomy in thrashy riffe, ki so tesno povezani s…
  • King Of The Grey Islands

    16. 10. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    King Of The Grey Islands

    Oh, Candlemass... Kaj povedati, kar ni bilo že povedano? Verjetno ne veliko, zato se ne bom niti preveč trudil. Njihovi prvi plošči sta božanski klasiki čistega dooma. Naslednji dve plošči, ki sta sledili prvima mojstrovinama sta bili zelo dobri, a sta pokazali, da Candlemass izgubljajo smer (predvsem zaradi sprememb v zasedbi in stranskih projektov). Zdi se mi pa, da so se le vrnili na stara pota, in sicer z istoimenskim reunion albumom. King Of The Grey Islands je definitivno še en korak v pravo smer. Je heavy. Je epski. Je Candlemass.
    Tale plošča je tako doom, da me je imelo, da bi pred vno…
  • Behemoth / Kataklysm / Aborted / Lyfthrasyr

    15. 10. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Behemoth / Kataklysm / Aborted / Lyfthrasyr

    Cvetličarna, Ljubljana, 3. 10. 2007

    Odličen koncert. Tokrat nisem začel s pitjem pijače ali podrobnim pregledom merchandisea, samo vstopil sem in si ogledal prvi band, Lyfthrasyr iz Nemčije. Pevec je s svojo mrežasto majico in hecnim gledanjem v strop medtem ko je pel, zvesto oponašal Cronosa iz Venom. Zvok med prvimi tremi komadi je bil zelo slab – slišalo se je dvojni bas boben, vesele klaviature in pa drobcen človeški glas, ki je vsake toliko časa klical na pomoč. To je bilo to. Tako sem, namesto da bi podrobno preučeval lepo preprogo v Mediaparku, raje šel odložit svojo jakno v avto. Ko sem se petnajst minut kasneje vrnil v …

  • The Abhorred Blessings (promo)

    11. 10. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    The Abhorred Blessings (promo)

    Tokrat gre za eno tistih dolgo odlašanih recenzij, za kar ni odgovorna narava ploščka ali morebitno »nemaranje« skupine s strani recenzentov. Jebiga, ljudje smo zaposleni. Blame it on God! Danes nas bo raziskovanje s peklenskim vlakcem popeljalo v mračne, z ognjem osvetljene votline, ki jih entiteta z imenom Somrak poimenuje dom. Prosim ostanite na svojih mestih in ne stegujte rok med vožnjo, saj bi lahko ostali brez njih.
    Težko bi potrdil mizantropičnost vsaj s stališča besedil, saj jih promo nima. Sta pa namesto tega dva listka, ki ne povesta nič več kot podajata neke fraze, kako je človeštvo…
  • 8. 10. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Horna / Blacklodge / Vorkreist / Naberius

    Channel Zero, Ljubljana, 27. 9. 2007

    Moja prva reportaža za Paranoid. V naprej se opravičujem za začetniški vtis, ki bo sledil. Mogoče bi bilo dobro, da bi v ekipi imel izkušenega, dobro načitanega in artikuliranega poznavalca black metala, ki bi delal take reportaže in recenziral tistih nekaj blackmetalskih CDjev, ki jih dobimo na leto …
    Da bi se spravil v pravo razpoloženje sem ves dan poslušal samo black metal (Destroyer 666, Emperor ter komade nastopajočih na Mspace). Nobene druge glasbe. Celo napovednike za četrto sezono Stargate Atlantis sem gledal brez glasbe in zvočnih učinkov.
    Dan je kar lepo minil in potem je naenkrat za…

  • This Age of Silence

    11. 9. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    This Age of Silence

    Še več melodičnega death metala zame. Tokrat so to Anterior iz Velike Britanije, o katerih sem slišal, da jih je ne dolgo nazaj zapustil basist. Talentirani slovenski glasbeniki se zadnje čase uspešno pridružujejo velikim tujim bandom… slovenski basisti, to je vaša priložnost!
    Torej, kot ponavadi, začnimo s prvimi vtisi kajti kot vemo le ti trajajo. Tako vsaj govorijo znanstveni izsledki. Naslovnica je bela z angelom-okostnjakom na njej. Nič drugega. Depresivno. Mešanica black metala, srčnih bolečin ter praznine. Kul. Potem vstavimo CD. Skladba Ghosts Of Dawn se začne počasi, preden te zadane z…
  • 1. 9. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Dawn Of Azazel

    JEAN-SEBASTIEN: Moje prvo vprašanje je: kako je imeti kozo za stalno naslikano na prsih?

    RIGEL: Ne razmišljam prav preveč o tem. Je pač tam. Zame je to nekaj, v kar sem verjel odkar pomnim.Vedno mi je blo všeč to satanistično sranje. Zdi se mi kar nekako naravno. Ko sem videl dizajn, se mi je zdelo, da je prekleto kul. Mnogo je detajlov, kot na primer tale demon z velikim falusom (glava tega majcenega hudiča je pentagram). To je koza, a vseeno je tu veliko detajlov. Namesto ogrlice jo imam pač raje na koži – TRI plasti globoko.

    JEAN-SEBASTIEN: Martin, kakšno je tvoje stališče do koze na njegovih prsih?

    MARTIN:
    (smeh) Tatuji so kul, človek... Nah... Dobro zgleda na odru, tatuji so metal...

    RIGEL:
    In bejbe padajo na to!

    MARTIN: Sam nisem ravno pristaš tatujev, ki imajo nek velik pomen. Vse skupaj naj bi bla neke vrste dekoracija, ne? Če zgleda dobro in ti je všeč, potem je kul.

    IVAN: Moram vprašati. Kakšen je občutek, ko si daš narediti nekaj takega?

    RIGEL: Na nekaterih delih je bilo zelo boleče, na primer na prsih, ahilovi tetivi, pod pazduho... Ta tatu so mi delali okoli sedem ur. Padel sem v trans, razmišljal o budističnih teorijah, o tem, kako bolečina ni resnična, da je le začasna.

    JEAN-SEBASTIEN: Ampak koza je za večno.

    RIGEL: Tako je, sedem ur bolečine za življenje zla.

    JEAN-SEBASTIEN: To je vaša druga evropska turneja?

    RIGEL: Ja, ampak prva je bila zelo majhna, z majhnimi bandi. Jaz smatram tole za našo prvo pravo evropsko turnejo.

    MARTIN:
    Tale je moja prva, na prejšnji turneji je bil stari bobnar.

    JEAN-SEBASTIEN: Bi lahko predstavila band publiki, ki za vas verjetno sploh še ni slišala?

    RIGEL: Brez skrbi. Smo Dawn Of Azazel z Nove Zelandije. V poslu smo OSEM let, od leta 1999. Izdali smo dva albuma, 7” ploščo in dva demo posnetka. Prvemu demu je sledila kopica domačih koncertov. Smo tudi prvi metal band, ki je igral v Avstraliji. Po 7” plošči smo imeli turnejo z Incantation po Novi Zelandiji. Prvo ploščo smo izdali leta 2004 na Agonia Records, imenuje se Law Of The Strong…

  • Riders Of The Plague

    22. 8. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Riders Of The Plague

    Tale plošča me je malce presenetila. Ampak ne preveč. Ne glede na to, kaj si mislite, recenziranje plošč ni vedno mala malica. Prebiti se moraš čez veliko sranja, da najdeš nekaj posebnega ali dobrega na svojevrsten način. Potem so tu še založbe, ki ti dajo bedne promo izdaje z 99 pesmimi. Tako se moram, preden se posvetim albumu, zahvaliti Metal Bladeu ki takih promo CDjev ne izdaja. Polepšajo mi življenje. Hvala, Metal Blade.
    Riders Of The Plague je moderna melodična death metal plošča z očitno in gorečo ljubeznijo do Švedske in njenih možatih glasbenikov. The Absence so celo prevzeli image n…
  • Restless in the Tides

    11. 7. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Restless in the Tides

    Tole recenzijo pišem, da Ivanu, ki dejansko ima (super zaposleno) življenje, malce olajšam vse skupaj.
    Torej, kar se tiče albuma – že zanimiva naslovnica daje nekaj namigov o glasbi, ki jo plošček vsebuje. Gol moški, ki se napol utaplja v oceanu, pa vendar ga na površju še drži zanka okoli vratu, pritrjena na nek nevidni helikopter ali ogromno palmo, vam razkrije, da ne boste imeli opravka s standardnim death ali black metalom, z Manowar, ali s čaščenjem zmajev. Ugibate lahko torej, da boste imeli opravka z nekakšnim depresivnim doom metalom, goth glasbo, ali metalcoreom. Zaradi ne preveč nata…
  • Rise Against

    5. 7. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Rise Against

    Revolting Breed (=uporniška vrsta) vam pravi: Rise Against (=revolt=upor)! Ta band je petčlanski, prihaja iz Patrasa v Grčiji, pa čeprav ima večina članov angleška imena. Očitno je to nov trend. Ameriški imperializem osvoji vse!
    Zdelo se mi je, da si je Rise Against zaslužila promocijo na Paranoidu zaradi dveh razlogov. Prvi je privlačna embalaža, ki je prijetna očesu in narejena iz dobrega kartona, z dobrim črnilom. Je tudi prijetna na dotik... mmmm, gladko! Drugi je res kar dobra glasba. Tale plošča je namreč dobra kopija švedskega death/thrash/metalcore stila z dodatkom kančka modernega dea…
  • Age Eternal

    14. 6. 2007, Jean-Sebastien Imbeau

    Age Eternal

    Končno. Vedel sem, da se bo to zgodilo – drone-doom band je skombiniral striktne elemente montrealskega post rocka ter ga prepletel s podobnim ambientom in bombastično glasbo. Middian sestavlja trojica suhih tipov, ki so se zbrali po razpadu znanih doomerjev YOB leta 2006. Seveda zato lahko pričakujemo nekaj iz podobnega žanra.
    Album odpre skladba Dreamless Eye, direkten dokaz, da gre za težak stoner doom album v stilu stoner metala iz sedemdesetih, prinaša od bluesa navdihnjene sabbathovske ritme in nezgrešljiv, masten gibsonovski kitarski zvok. Seveda imamo tu tudi lepo dozo modernih agresiv…