Pri Roadrunner Records so izdali album tradicionalnih kanadskih heavy metalcev, ki se gredo gusarje. Ne, to ni prvoaprilska šala, a presenečenj s tem še ni konec. Advance And Vanquish sta pomagala izoblikovati Neil Kernon in Colin Richardson, kultna naslovnica pa je delo Eda Repke. Kaj je na 3 Inches Of Blood tako posebnega, da niso kot večina podobnih izvajalcev pristali pri kakšni manjši založbi?
Sigurno Kanadčani ne izumljajo heavy metala na novo, tudi klišejev je na albumu kolikor hočeš; boj proti vsem kar ni pravi heavy metal; ampak rezultat je enostavno veliko boljši od vsega, kar ponujajo v tradicionalni 80's metal specializirane nemške založbe. Navdušujejo z brezkompromisnim pristopom, svežino, neobremenjenostjo, totalnim napadom od začetka do konca. Sovražniki »screamerjev« bodo tu zbežali stran ob prvi sekundi, nasprotno bodo ljubitelji visokih tonov takoj vzljubili agresiven, visok, kričav in grob vokal, ki je nekakšna mešanica Nicklasa Olssona (Wolf) in Uda Dirkschneiderja (U.D.O., Accept). Njihova posebnost je še drugi vokalist, ki v ozadju »uletava« z death metalskimi vokali. Instrumentalno pa se gibljejo čisto v začetku osemdesetih – klasični heavy metal s speed metalskimi izpadi; najbolj se čutijo vplivi Judas Priest, Accept, zgodnjih Iron Maiden (harmonije) z ostalimi NWOBHM bandi ter zgodnjih Running Wild.
Rock N' Rolf pazi se, proti tem piratom boš moral streljati veliko močnejše naboje, kot jih zadnja leta, če jim boš hotel enakovredno konkurirati.

Matjaž