Hja, posebno čast predstavlja za Ropotarnico pisati recenzijo slovenske skupine, in to še iz začetka 90. let, torej iz časa, ko je slovenska metalska scena (po svojem rojstvu v 80. letih) v fazi odraščanja iskala svoj prostor pod jeklenim soncem oziroma svojo identiteto. Tako tokrat predstavljam demo Brain Washing skupine Acrodus, ki je na moji metalski poti predstavljal domači kamen prehoda zanimanja za thrash v death metal.  

Moram priznati, da me je, ko sem Brain Washing ponovno poslušal po skoraj 30 letih, presenetilo, kako se je skozi leta moje uho razvadilo na čistost zvoka. Ko sem kaseto poslušal še na walkmanu, me na demu močno zamazan zvok očitno ni prav nič motil.
 
Intro predstavlja dvanajst sekundna mešanica bobnanja in zvoka distorizirane kitare, ki nekoliko spominja na glasbene pasuse med intenzivnejšimi deli, kakršne so na plošči Roots (in manj opazno na svojem zadnjem odličnem albumu, Chaos A. D.) uporabljali Sepultura.
 
Že takoj na začetku in brez kompromisov kot neurje udari po ušesih Legality of Spirit s celotnim repertoarjem metalske moči, ki jo premore skupina: renčečim growlom, divjimi kitarami, topo udarjajočim basom in gromovitimi bobni. V pesmi se izmenjujeta počasen tempo, ki ga vodijo kitare, in hiter, ki ga narekujejo bobni. Je tukaj morda ponekod malenkost slišen vpliv Pantere? Morda, vendar res malenkost. Glasba drobi, lomi in tepta, tako kot se je takrat od death metala pričakovalo. K temu moram dodati, da vokal odlično izkazuje zame sicer najpomembnejšo kakovost death metala – razumljivost growla.

Falling Sickness je mogoče opisati kot pesem, ki zahteva nekoliko več čuječnosti in pozornosti, da uho celovito zajame njeno kakovost; je raznolika, razgibana in kompozicijsko zanimiva. Odpre jo prvič na demu res v ospredje postavljeno hitro bobnanje. Naslednji najbolj slišni instrument je bas in šele na zadnjem mestu so kitare. Mletje kitar ponekod malenkost spominja na določene prijeme Metallice z albuma Ride the Lightning, spet drugod se pesem razdivja v pošten death metal.

Sledi meni najljubša pesem na demu, v slovenščini zapeta Demokracija. Poleg tega, da ima pesem kompozicijsko strukturo, ki gre hitro v ušesa in odlično razumljiv growl, je treba še izpostaviti, da predstavlja (glede na to, da je bil demo izdan zgolj tri leta po naši osamosvojitvi) verjetno prvo kritiko slovenske underground scene novega ekonomsko-političnega dogajanja v Sloveniji po osamosvojitvi. Počasno igranje nedistorziranih kitar nakaže občutek brezciljnosti oziroma izgubljenosti, katerega globok zvok basa še poudari. Potem se pesem thrashersko pohitri in vokal udari s prikazom tistega, kar so nam »prodajali« ob promociji nove ureditve. Z refrenom se pesem prelomi v kritiko tega, kar se je v resnici s temi obljubami zgodilo, pri čemer kitarski akordi in solaže odlično izražajo oziroma izkazujejo jezo nad realnostjo. »Demokracija, res je lepa stvar, dokler na svoji koži je ne čutiš sam /.../. Zdaj ko župnik je na vladi, vse bo pokopal /.../.« Zares odlično zložena pesem.
 
Fuck Off Commercial verjetno predstavlja poklon Napalm Death in njihovim grind core porivom. Traja zgolj dvanajst sekund in v tem času poslušalec zasliši zgolj krik FUCK in nekaj hrupa, smeha in oponašanja zvokov prašičjega oglašanja … tudi prav, če komu to sede … Kakor koli, v času, ko prebirate vrstice, posvečene temu, se je to nekaj že zdavnaj končalo.  
 
Demo zaključi komad Congested Mind, pri kateri zamazan zvok, žagajoče igranje kitar, presenetljivo dobro slišno igranje basa in močno iz ozadja slišno igranje bobnov očrtajo okvir, v katerem se bo »dogajala« glasba. Iz počasnega uvoda se razvije sodoben in pospešeno srednje hiter cupa-cupa thrash. Vokalni del predstavlja počasen, vendar odlično razumljiv deathmetalski growl. Glasba ni kompleksna, vendar gre tudi po zaslugi odlično zamišljenih konceptov petja odlično v ušesa. Prej v ozadje potisnjeno igranje bobnov v zadnji tretjini pesmi prevzame vlogo določevalca ritma in prve violine glasbe. Recitacija s čistim moškim glasom deluje enako odrezavo in uporniško kot petje z growlom. Beseda, ki je bila zapeta v obliki klica s čistim vokalom, se v zadnjem zlogu preobrazi v growl, s katerim se tudi zaključni vokalni del pesmi. V ozadju glasbenega dogajanja se v pesmi sramežljivo in kot privid na tanko prikažejo nekoliko orientalsko zveneče kitarske melodije.

Ja, recenzirani demo je dokaz, da smo v Sloveniji že tudi v času dogajanja tektonskih sprememb in premikov na svetovni metalski sceni v zgodnjih 90. letih imeli pionirje oziroma skupine, ki so delale kakovostno metalsko glasbo, povsem primerljivo s tisto, ki je nastajala v bolj propulzivnih metalskih okoljih v tujini. Demo predstavlja dragocen kos dediščine metala na slovenskem in želel bi si, da bi ga ponovno izdali na kakem »remastru« in bolj digitalnem formatu, da bi postal bolj dosegljiv širšim metalskim množicam. Odlično, kakovostno in poslušanja ter spominjanja vredno! Na koncu se zahvaljujem še metalskemu arheologu Petru G., ki se je potrudil in za to recenzijo izkopal ta verjetno že skoraj pozabljen, a prekrasni artefakt slovenske metalske kulture.