NWOBHM je leta 1979/1980 po (na srečo) kratkotrajni štiri letni punk eksploziji vrnil hard rock/heavy metal na tron anti-komercialne glasbe. Postučinek ni usahnil skozi zlata osemdeseta, trideset let po revoluciji pa mlade generacije, rojene sredi razcveta omenjenega obdobja, izdajajo mojstrovine, ki so več kot vredne svojih očetov vpliva.
White Wizzard so eni izmed njih. Uigrani, podivjani, uravnovešeno domiselni, a še vedno heavy. Po EP-ju High Speed GTO je band pridobil dovolj publicitete, da se je zanje zagrebla metal korporacija, imenovana Earache, ki zadnja leta kot po tekočem traku izdaja ploščke »retro-zvok/stil/vse ostalo« orientiranih bandov (BBB, Evile, Toxic Holocaust, Municipal Waste itd.).
White Wizzard se povabilo sprejeli odprtih rok ter posneli hvalevreden prvenec, ki dejansko je »over the top«. High Speed GTO je lepo začrtal pot banda, ki pa mu je sprva primanjkovalo idej, ki ne zvenijo preživeto, že slišano oziroma kopirano. To jim je s to ploščo uspelo. Nadgradnja smisla za muziciranje je več kot očitna. Bas linije glavnega pisca besedil in glasbe Jona Leona imajo v celotni zvočni shemi vsaj tako pomembno vlogo kot lead kitare. Torej ključno. The Steve Harris way. Zvok je izstopajoč, a v osnovi kljub vsemu preprost, pri »precision basu« je logična izbira le ena: treble, glasnost do maksimuma in … greeemoooo! Kitare bruhajo nalezljive melodije, kitarista dihata kot eno. Filigranska natančnost zasipa oba »sekironosilca«, kar se manifestira v nalezljivi kemiji grandioznih razsežnosti (predvsem v Iron Goddess Of Vengeance z Maidenovskim Powerslave prizvokom).
Bend vleče očitne vzporednice z glasbo Iron Maiden, Trouble, Fastway, Angel Witch, UFO, Wratchild America, Saxon itd. Križanje omenjenih se lepo preliva in uspeva, kar lahko ob času cvetenja rodi le eno: izrazit, svoboden, eksploziven, valovit, nepojenjajoč heavy metal. Simbioza prej omenjenih vplivov se najlepše sliši v Strike Of The Viper, High Roller, Out Of Control, ki so manifest strumnih, jeklenih kompozicij, katerih intenzivnost ni vprašljiva niti za sekundo. Over the Top je slušni heavy metal spektakel sredi požrešnega časa materialnega, anti-socialnega nihilizma, čigar vakuum postaja vedno močnejši. Uprimo se mu z vstopom v novo dimenzijo konstantnega napredka skupine Beli Čarodej, ki prisega na moto »manj je več«, a pri tem ne izgublja glasbene kredibilnosti.
Končna sodba se glasi: Poslušajte, razočaran ne bo nihče. Ne puristi, ne novinci. Heavy Metal!

Tilen