Priznam, da že dolgo več ne sledim številu vseh Moriesovih glasbenih projektov, saj številka iz leta v leto postaja vse bolj neobvladljiva (obiščite le njegov bandcamp profil in vam bo hitro jasno, kaj imam v mislih). Kljub njegovi izjemni ustvarjalni plodovitosti se trudim slediti vsaj projektom, ki so prisotni že dlje časa, kot je npr. Gnaw Their Tongues. Hymns for the Broken, Swollen and Silent je tako že (ob poplavi EP-jev in splitov) deseti studijski dolgometražec Gnaw Their Tongues v dobrih desetih letih obstoja tega projekta.
Mories na ploščku postreže z zanj ne neznačilno kombinacijo d…

Mayhem so leta 1994 izdali zelo dober in unikaten album, ki se ga je posledično povsem razumljivo in upravičeno relativno hitro prijel status legendarnega oziroma kultnega albuma. Kljub številnim očitkom in kritikam na račun kasnejšega delovanja in ustvarjanja ugled tega albuma nekako ostaja nenačet, kar je po mojem tudi prav. Zato me tudi ne moti, da se Mayhem z dveletno, skoraj triletno, zamudo odpravljajo na evropsko/svetovno turnejo, na kateri bodo praznovali dvajset let obstoja dotičnega ploščka. Kar pa me moti, je okoliščina, da band izkoristi dobesedno vsako malenkost za prodajo takšne …

Ob številnih zanimivih izdajah v preteklem letu bi se mi četrti studijski celovečerec stoner zasedbe Red Fang skorajda izmuznil. Po sila nezanimivem tretjem dolgometražcu iz leta 2013 sem že nestrpno čakal izdelek, ki bi vsaj nakazal, da se Red Fang vračajo na nivo prvih dveh LP-jev. Tri leta kasneje je ta trenutek vendarle napočil in (spoiler alert!) o »vrnitivi« Red Fang na pota nekdanje zanimivosti še vedno ni ne duha ne sluha.
Dober mesec dni pred izidom ploščka je band objavil videospot za skladbo Shadows, ki je sicer v meni vzbudil kar nekaj upanja, da so se Red Fang spet našli, toda žal…

Po reunionih in povratkih domala vseh legendarnih in malo manj legendarnih thrash bandov iz osemdesetih se zdaj z novim albumom predstavljajo še nemški Darkness, oziroma kitarist Arnd ter bobnar Lacky s trojico novih, neznanih članov. Band je užival spoštovanje undergrounda predvsem s prvima albumoma, Death Squad in Defenders of Justice, po neuspelem pohodu v bolj tehnične/progresivne vode z albumom Conclusion & Revival so leta 1990 kot mnogi drugi zaključili z delovanjem, 16 let kasneje bojda zabili poslednji žebelj v krsto z nastopom na festivalu Keep it True in nadaljevali pod imenom Eure E…

Poljski black metal band Arkona nas bo ponovno obiskal, tokrat v prestolnici in kot podpora dosti bolj poznanim rojakom Batushka, kar je bil dovoljšen razlog, da sem prisluhnil vižam, s katerimi se tokrat odpravljajo na osvajalni pohod po Evropi.
Toda Lunaris za razliko od predhodnika Chaos.Ice.Fire ne zveni kot kakršen koli vojni pohod, temveč bolj kot vračanje vojakov domov z dolgega in težkega boja. Medtem ko so Arkona pred dvema letoma še konkretno lomastili po svojih instrumentih, kar je bila po mojem logična posledica enajstletnega premora, so se po širjenju kaosa, ledu in ognja očitno u…

Black Hole Generator je glasbeni projekt Bjørnarja Nilsena, glavne gonilne sile pri Vulture Industries, in Arveja Isdala, ki sicer davi kitarske vratove pri Enslaved in Audrey Horne. Band oziroma projekt obstaja že celo dekado, vendar je dvojica točno tako dolgo tudi potrebovala, da je izdala svoj prvi studijski celovečerec po relativno dobro sprejetem EP-ju Black Karma. Na aktualnem ploščku sta na kitarah priskočila na pomoč še dva junaka, in sicer Gjermund Fredheim (Taake, Orkan) ter Dag Terje Andersen (Necroccultus, ex-Taake). Navedena imena oziroma navedeni bandi pa bolj ali manj dodobra p…

Dekadent so dopolnili deset let. Ne, stoj, ni res. Dekadent bodo kmalu stari že dvanajst, njihov prvenec Manifestation of Seasonal Bleeding je dopolnil deset let. Oziroma eno dekado – kakor komu ljubše. In kako najbolje praznujemo rojstne dneve? Tako, da sami sebi priskrbimo najlepše in najboljše darilo. In točno to so Dekadent tudi naredili. Sicer ne vem, ali je band od kogar koli iz ožjega ali širšega kroga poznanstev prejel kakšno torto ali kaj podobnega za obeleženje tega praznika, a zagotovo sem vesel, da zasedba praznuje sama sebe. Kajti tudi zame je bila njihova plošča nekaj posebnega. …

Kdor se vsake toliko časa sprehodi do lokalnega (mladinskega) kluba, se je zagotovo v zadnjih letih tudi spotaknil ob ime Armaroth. Band, ki je nastal že davnega leta 2007 in je iz studia le poredko sploh pomahal s kakšno izdajo, se je v zadnjih letih osredotočil na nastopanje v živo, vmes pa je dejansko celo našel čas, da je izdal svoj že predolgo pričakovan prvenec. Zaradi številnih nastopov bi lahko celo trdil, da je album vsaj deloma nastajal tudi na odru, da je band testiral te in one riffe in komade glede na njihov učinek ustrezno spreminjal. A to je že novinarska znanstvena fantastika, …

Metallica so po številnih singlih in videospotih končno izdali tudi svoj enajsti studijski album. Album, ki ga je tako rekoč pričakovala celotna metalska populacija, pa ni izdelek, ki bi se dotikal samo te. Metallica namreč že dolgo niso več samo band, ki bi zanimal izključno (thrash) metalce, temveč se s tem bandom radi kratkočasijo tudi številni naključni ljubitelji oziroma konzumenti glasbe. Skorajda ga ni glasbenega entuziasta, ki ne bi poznal pesmi, kot so Enter Sandman, The Unforgiven ali Nothing Else Matters – da naštejem samo tiste tri najbolj poznane.
Metallica torej ne odgovarjajo sam…

Matija, upam, da nimaš nič proti, da te ponovno citiram: »Najvidnejši domači predstavniki ekstremnega metala so spremenili svoj slog. To se ni zgodilo prvič, vendar se na albumu [Transnatura] pokažejo v do sedaj daleč najbolj [nemetalski] luči.« (Matija Prnaver v recenziji albuma Per Aspera). Od Slovenske Morbide se Ljubljančani posvečajo industrijskemu metalu in zdelo se je, da so dokončno prišli tja, kjer se počutijo najbolje, in da bodo tam po uspešno sprejetem PAX-u tudi še nekaj časa ostali. Toda ne, band se je odzval na povabilo v oddajo Izštekani na Valu 202 in pokazal jajca, pravzaprav…