Enslaved in Shining, dva pisana ptiča na skandinavski black metal sceni. Vsak po svoje orjeta ledino za drugačnost znotraj nekoč zelo ozko zastavljenih temeljev in vsak po svoje zelo uspešno. Z združenimi močmi, idejami, skladbami pa sta oba banda v današnjem komercialnem slogu želela povedati, da se približuje čas izdaje novega studijskega albuma. Medtem ko sem izredno užival v pričujočem split izdelku, je trinajsti studijski album In Times (Enslaved) 6. marca ugledal luč sveta, medtem ko deveta kreacija švedskih »Sijačev«, IX – Everyone, Everything, Everywhere, Ends, še čaka na 20. april, ko…

Keep of Kalessin ne igrajo več black metala. Toliko v vednost za vse, ki prisegate samo na tega in nič drugega, saj vam zdaj ni več treba brati dalje. A večina nas je to vedela že pri petem studijskem albumu Reptilian, ki vsebuje evrovizijsko pesem The Dragontower, medtem ko aktualna studijska izdaja, šesti celovečerec Epistemology, vse skupaj le še potrjuje. Evrovizija je bila očitno usodni korak za Norvežane, ki se po največjem komercialnem uspehu ne želijo več vrniti nazaj v divje, hitre in razburkane black metal vode.

In kaj je sicer novega v hiši Keep of Kalessin? Epistemology ponuja več …

Blind Guardian. Slepi, a vendar najvidnejši nemški metal eksport po Accept in Helloween se je iz najdaljšega spanca v svoji karieri prebudil po petih letih.
Blind Guardian nadaljujejo začrtano pot, ki je vse prej kot običajna. Kakopak. Po začetnih speed metal ploščah, ki so redefinirale nemški metal in Blind Guardian dokončno postavile na globalni zemljevid, so po Imaginations from the Other Side in predvsem s prelomno Nightfall in Middle-Earth zavili v bolj epske vode. Daljši in bolj komplicirani aranžmaji ter koncepti pa so band zavili v daljša obdobja počitka, ki med izdajami po navadi traj…

Po tem, ko je Jef Whitehead (mož za projektom Leviathan, bolje znan pod psevdonimom Wrest) po smrti muze »razpustil« (tega sicer nikoli ni uradno potrdil, je pa v intervjujih dokaj jasno povedal, da je projekt bolj ali manj končan) stranski projekt Lurker Of Chalice (LOC v nadaljevanju), sem bil prepričan, da je z istoimenskim LOC celovečercem dosegel svoj končni kreativni vrhunec. Toda že naslednji Leviathan album Massive Conspiracy Against All Live je nakazal, da Wrest še zdaleč ni izčrpal svoje kreativnosti ter da je bil LOC vse prej kot zgolj srečno naključje. Temu pa so sledila precej raz…

Angleška melodeath/thrash zasedba Sylosis je v začetku letošnjega leta izdala četrti studijski album. Na ploščku Dormant Heart se tokrat prvič predstavi nov bobnar Ali Richardson, ki je bolj znan po delovanju v skupini Bleed From Within. Ta se je bandu pridružil že na lanski evropski turneji in od takrat naprej svoje delo opravlja odlično. Dormant Heart ponuja dvanajst plus dva bonus komada oz. skupno malo več kot eno uro raznolikega modernega metala. Na njem boste našli nekaj zase tako ljubitelji clean vokala, melanholičnih balad in prav tako surovega modernega šopanja.
Že sam intro Where the …

Nedolgo nazaj sem kolegu razlagal, kako neizmerno nerazumljivo se mi zdi, kako sta lahko banda, kot sta Belphegor in Dark Funeral, tako zelo popularna. Diskografiji obeh bandov bi z vidika osebnega okusa lahko zreduciral na en dober album, vse ostalo, kar presega dolžino enega celovečerca, pa nato zapade v kategorijo monotono, dolgočasno in že prevečkrat uporabljeno. Tako je potem tudi vseeno, kateri album se po naklučju znajde v predvajalniku, pomembno je le, da nabijanje ne traja predolgo.
Ker naj bi v recenziji tekla beseda o black metalcih Dark Funeral, naj še povem, da me glasbeno najbolj…

Thulcandra so si (bojda) ime banda sposodili z leta 1989 izdanega dema Darkthrone, vendar bi jih lahko primarno opredelili kot Dissection tribute/worship band (oziroma kot klon Dissection za tiste, ki jim zasedba ni najbolj pri srcu) z avtorskim materialom. Slednje me sicer nikoli ni motilo; nenazadnje so »originalni« Dissection izdali le dva (če odmislimo zadnjega, tretjega, ki je imel precej drugačen zvok) studijska celometražca in tako pustili še veliko manevrskega prostora za raziskovanje njihove (vsaj v tistem času) precej unikatne mešanice melodičnega death metala z black metalom. Thulca…

Archgoat so v mojih ušesih definitivno največje odkritje zadnjih nekaj let. Čeprav se je band rodil pred več kot petindvajsetimi leti (!), mi je nekako uspelo, da sem ta biser črne kovine, pomešane z dobro mero smrtne doze, vsa leta spregledal in preslišal. Delno lahko lastno ignoranco in nevednost opravičim z redkimi izdajami, ki so primarno posledica bandovega nedelovanja ravno v času, ko sem najbolj najstniško zagrizeno iskal nove bande. Finska zasedba Archgoat je bila namreč ustanovljena davnega leta 1989, živela štiri leta in nato povsem poniknila za dobrih enajst let do leta 2004. Če bi …

V začetku decembra je izšel debitantski EP norveške enočlanske zasedbe Vyrju s preprostim naslovom - Black. Minimalistična je tudi naslovnica, besedila so enostavna in neposredna, prav takšne so tudi pesmi same in Jan F. Lindsø se pri Vyrju naprej ukvarja s podobnimi temami, kot se je pri Gjenferdsel, svojem prvem soloprojektu, o katerem ni nič slišati že vse od drugega albuma Varde leta 2010.
V njegovih besedilih sta ostala trpljenje in smrt, za seboj pa je pustil svoj patriotizem, povezan z norveško naravo in poganskimi koreninami, ter se z Vyrju osredotočil na širši krog poslušalcev, saj so…

Če trdim, da sem v zvezi s sodobnim glasbenim udejanjanjem enega od utemeljiteljev prvega vala black metala povsem obtičal nekje v osemdesetih prejšnjega stoletja, ne bi mogel bolje opisati stanja, kako osebno dojemam ta band. Venom so zame zmeraj bili in še zmeraj so: Welcome to Hell, Black Metal in At War with Satan. Podobno kot Bathory in njihovi prvi trije albumi. Kasneje sem se sicer odločil, da postanem še ponosni lastnik njihovega četrtega albuma Possesssed, a to je potem tudi bilo to. Zakaj je temu tako? Enostavno nisem nikoli čutil potrebe po čem več kot teh treh albumih. Ti trije alb…