recenzije

    The One Way Romance

    18. 12. 2012, Matjaž Prešeren

    Bad Poetry Band

    The One Way Romance

    High Roller Records, 2012

    The One Way Romance je drugi album novih predstavnikov švedskega rock 'n' roll gibanja, Bad Poetry Band. Ti niso tipičen predstavnik številnih s Švedske prihajajočih zasedb, ki se zgledujejo po '80s, '70s ali celo '60s hard & heavy zvoku. Ob primerjavah z rojaki so Bad Poetry Band najbližje temu, kar počnejo ali so počeli Backyard Babies in (malo manj) The Hellacopters.
    Malo harda, manj heavyja, nekaj sleazea, glama, punka, popa, vsega po malem se najde na dobre pol ure trajajočem albumu. Komadi so narejeni na zelo preprosto vižo z energičnimi riffi, udarnim ritmom, močnim poudarkom na melodij…

    Poison In Black

    17. 12. 2012, Matjaž Prešeren

    Hollow Haze

    Poison In Black

    Bakerteam Records, 2012

    Hollow Haze so bolj ali manj še neznanka v mednarodnih teritorijih, čeprav se v zadnjem času z vse večjimi ambicijami obračajo tudi proti tujini. Za seboj imajo na primer turnejo s Tarjo, turnejo po Izraelu in tako dalje.
    Italijani se držijo klasičnega heavy metala s primesmi evropskega power metala (sploh kar se produkcije tiče) in pri tem ne odkrivajo tople vode. Glavna posebnost je, da se praktično skozi cel album držijo srednjega tempa, z rahlimi odstopanji v up tempo. Album zaključijo z uspelo priredbo klasike Black Sabbath Headless Cross (zelo pohvalno, da se bandi spomnijo tudi na prepo…

    Live At Wacken (DVD)

    14. 12. 2012, Tilen Hudrap

    Sacred Reich

    Live At Wacken (DVD)

    Metal Blade Records, 2012

    Sacred Reich, ameriški thrash mojstri, so se leta 2006 vrnili po desetih letih od zadnje studijske izdaje. Njihov zaključek je bil čuden. Preživeli so leta 1994, 1995 in 1996, težka leta za thrash, dokončno pa potonili sredi 1997, le leto in pol pred »ponovnim rojstvom« zvrsti, ki je ekstremno zaznamovala predvsem osemdeseta z, po mnenju mnogih (predvsem bolj komercialnih) kritikov, največjim bandom vseh časov – Metallico. No, Sacred Reich so po reunionu dobili podporo Briana Slagla in založbe Metal Blade, kar jim je zagotovilo vsaj eno dobro turnejo na leto, stvar pa se vleče še danes v 2012.…

    Paranoid - skodelica
    Saved From The Truth

    13. 12. 2012, Matjaž Prešeren

    Angband

    Saved From The Truth

    Pure Underground Records, 2012

    Sedem let je minilo od mojega prvega kontakta z iranskim heavy metalom. Šlo je za band Ahoora in njihov istoimenski prvenec, ki je nastal pod zelo očitnim vplivom Iced Earth. Kot je moč prebrati, ta zasedba še ustvarja in je izdala tri albume, prav tako tretjega pa izdajajo še eni predstavniki iz za metal in rock zelo eksotične dežele, Angband. Pri poslušanju je bilo tudi tu hitro jasno, da med njimi in Iced Earth prav tako obstaja nemalo vzporednic, in po osebnem arhivu sem moral preveriti, če ne gre slučajno za isti bend. No, temu ni tako in očitno imajo v Iranu dva banda, ki zelo rada poslu…

    Live You To Death

    12. 12. 2012, Tilen Hudrap

    Vicious Rumors

    Live You To Death

    SPV/Steamhammer, 2012

    Live albumi so vedno sumljiva naložba. Če je band uigran in odličen v živo, so prav lahka naloga. No, če band vse to ni, se live album sploh ne snema, če logično pomislim. Ali pač? Imeli smo par izletov, ki so izpadli popolnoma neumestno z očitnimi nasnemavanji in z izgubo vsakega smisla. V bistvu so vedno bolj pozabljeni, kar je nerazumljivo. Prav albumi s posnetki v živo so na trone dokončno ustoličili največje bande (Scorpions – Tokyo Tales, Motörhead – No Sleep 'Til Hammersmith, Iron Maiden – Live After Death, Judas Priest – Unleashed In The East, če omenimo le najbolj pomembne kovinske), …

    Stagnant Waters

    11. 12. 2012, Dejan Klančič

    Stagnant Waters

    Stagnant Waters

    Adversum, 2012

    Množične prekinitve ritma, nezemeljska uporaba samplerja, »elevator music«, zakamufliran klarinet, odklopljen saksofon, metal (v glavnem črni) kot podlaga, shizofrenija, tisoč in ena rdeča nit, totalni strukturni kaos, eksperimentiranje in avantgarda na višku. To sicer ne bodo edine besede, namenjene opisovanju glasbe na samonaslovljenem albumu norveško-francoske naveze Stagnant Waters, toda dosti več kot to, dragi bralci, tokrat ne boste izvedeli. Ob poslušanju Stagnant Waters postane strukturirano mišljenje namreč že skorajda nemogoče, nepovezano bombardiranje različnih efektov, zvokov, voka…

    Tarja in Ljubljana
    To The End

    10. 12. 2012, Tilen Hudrap

    Orden Ogan

    To The End

    AFM Records, 2012

    Priznam, k bandu me je napotil Dave Mustaine. V enem od intervjujev je rekel: »Hej, preverite ta nemški band, trenutno ga vseskozi poslušam, res so kul!« Pa sem si rekel: »OK, zakaj pa ne?« Orden Ogan so nemška zasedba, ki igra svojevrstno različico evro power metala, ki pa ni kičasta kot (večinoma) finska ali italijanska verzija, nikakor ne. Folk vplive in melodije igrajo v stilu Blind Guardian (torej okusno in zadovoljivo, tako, da Iana Andersona nikakor ni sram, da igra flavto), švabskih prvakov, ki so ustvarili model nemškega epskega power metala (Helloween so to sicer z daljšimi komadi na…

    Ascending To Infinity

    7. 12. 2012, Tilen Hudrap

    Luca Turilli's Rhapsody

    Ascending To Infinity

    Nuclear Blast, 2012

    Luca Turilli's Rhapsody ali Rhapsody niso Rhapsody Of Fire. Vem, smešni so ti Italijani, a nič za to. Luca Turilli je za razliko od drugega ustanovitelja originalnega banda, Staropolija, dejanski mojster. Mojster, ki je napisal večino glasbe in vseh besedil na vseh dosedanjih izidih, zato je obdržal originalno ime, dobil novega pevca, opernega bariton vokalista Alessandra Contija, ki je zmožen variacij do moškega soprana, ter posnel verjetno najboljši album Rhapsody v zadnjih desetih letih.
    Hollywood, film-score, epic movie metal in po novem cinematic metal so skovanke, s katerimi se Tržačan T…

    The Manticore And Other Horrors

    6. 12. 2012, Dejan Klančič

    Cradle Of Filth

    The Manticore And Other Horrors

    Nuclear Blast, 2012

    Z leti so se v svetu metal glasbe uveljavili bandi, ki zaradi svoje prepoznavnosti ne potrebujejo posebne predstavitve. Že ob omembi imena se pri poznavalcih žanra porodijo takšne in drugačne asociacije, Cradle Of Filth pa v tem primeru niso nobena izjema. Prav nasprotno, so band, ki ga zagotovo poznajo številni »ne(je)verni« starši, ki svojim pubertetniškim najstnikom kupujejo kratke majice, kratke hlače ali tople puloverje, kape, rokavice in še kaj s tipičnim logotipom, ki je lani – tako kot njegovi izumitelji – praznoval dve dekadi obstoja. Kontroverzni Angleži, zbrani okoli prav tako kontr…

    Dark Easter Metal Meeting 2027
    Unleashed

    5. 12. 2012, Matjaž Prešeren

    Emerald

    Unleashed

    Pure Steel Records, 2012

    Če bi Emerald igrali melodični hard rock, bi bili danes med privrženci hard & heavy godbe gotovo veliko bolj znano ime. Tako jih po več kot petnajstih letih obstoja in petih izdanih albumih malo bolje poznajo le sledilci dogajanja v heavy/power metal »podzemlju«. In zakaj naj bi prva trditev tako sveto držala? Ker so Emerald Švicarji in švicarski melodični hard rock je uspešna in zelo prepoznavna blagovna znamka. Švicarski heavy metal je čisto druga pesem, a v primeru Emerald zelo krivično.
    Emerald so sinonim za netrendovski, kvalitetni heavy/power metal, kar potrjujejo tudi z aktualnim albumom…