recenzije

    Lightning Strikes Again

    10. 5. 2008, Matija Gabrovšek

    Dokken

    Lightning Strikes Again

    Frontiers Records, 2008

    Po dveh desetletjih iskanja nove podobe, prilagajanja trendom in izdajanja bolj ali manj povprečnih albumov so se Dokken, nekoč eni od paradnih predstavnikov L.A. scene, končno odločili, da se vrnejo k lastnim koreninam, torej glasbi, s katero so v osemdesetih osvajali stadione širom sveta.
    To jim je tudi kar lepo uspelo. Že prvi takti uvodne Standing On The Outside nas vrnejo v osemdeseta, riff namreč nezmotljivo spominja na It's Not Love, enega največjih Dokken hitov sploh. Predvsem riffi in solaže izvrstnega Jona Levina so povsem na ravni zlatih časov, pa tudi sama struktura komadov ne zaos…
    Somewhere Back In Time, The Best Of 1980 – 1989

    9. 5. 2008, Matjaž Prešeren

    Iron Maiden

    Somewhere Back In Time, The Best Of 1980 – 1989

    EMI Records, 2008

    Ob neizdaji tega albuma bi bili prikrajšani le za novo mojstrovino Dereka Riggsa!

    The Unspoken King

    8. 5. 2008, David Horvat

    Cryptopsy

    The Unspoken King

    Century Media, 2008

    Predstavljajte si, da je vaš vzornik človek, ki je do tega trenutka pošteno opravljal svoje naloge, bil priden fant in bil vedno zvest samemu sebi. Nekega jutra vstanete, prižgete televizor in vidite, kako je vaš vzornik obtožen večkratnega umora, posilstva, požigalništva in nošenja neprimernih modnih dodatkov. Približno taka je zgodba Cryptopsy po The Unspoken King.
    Vsi smo jih imeli radi in se z veseljem spominjali njihovih albumov, kot sta na primer None So Vile ali Whisper Supremacy. Takrat so še igrali dober, udaren in precej unikaten death metal. Novi album je popolnoma eksperimentalen in…
    Tarja in Ljubljana
    Semper Fidelis

    7. 5. 2008, Davorin Lenko

    Nargaroth

    Semper Fidelis

    No Colours Records,

    Angleški mislec in pisatelj Aldous Huxley je nekoč zapisal: »Šele ko so vrata dojemanja očiščena, se stvari pokažejo takšne, kot v resnici so.« Sledeč tej izjavi sem se odločil, da v tem sestavku NE bom pisal o ničemer drugem kot o glasbi, ki jo na tem albumu predstavi nemški one man band Nargaroth. Če koga zanima karkoli drugega, torej razni "trači" in "novičke" glede zasedbe ali osebe Kanwulfa, ki stoji za njo, naj te informacije išče kje drugje.
    Torej... Semper Fidelis je na prvi vtis tipičen Nargaroth album. Gre za svojevrsten black metal, ki ni nikoli skrival vpliva Burzuma (sploh iz obdob…
    Time To Be Free

    6. 5. 2008, Matjaž Prešeren

    Andre Matos

    Time To Be Free

    Steamhammer/SPV, 2008

    Po odhodu od Angre in sodelovanju v številnih projektih se je najbolj znana brazilska sirena odločila vzeti stvari v svoje roke. Andre Matos ima na solo prvencu ob sebi sicer skoraj identično zasedbo, s katero je sodeloval pri bandu Shaman (zraven je tudi basist Luis Mariutti, ki ga spremlja že vse od začetka Angre). A že s tem, da se je novega projekta lotil pod svojo »blagovno znamko«, je jasno nakazal, da bo tokrat on »capo di banda« in da mu zaradi morebitnih glasbenih razlik ne bo potrebno več iskati novih sredin.
    Medtem ko se Angra vse bolj obračajo k progresivnim metalskim oblikam, ki lj…
    Good To Be Bad

    5. 5. 2008, Matija Gabrovšek

    Whitesnake

    Good To Be Bad

    SPV, 2008

    Končno je napočil dan D – po skoraj dveh desetletjih studijskega posta so nas Whitesnake razveselili z novim studijskim albumom. Glede na silovitost predlani izdanega live albuma so bila pričakovanja seveda upravičeno visoka.
    Moji občutki so po nekaj poslušanjih mešani. A da ne bo pomote – Good To Be Bad je zelo dober album, vendar pa je želja narediti 1987-2 nekoliko preveč očitna. Duh enega najboljših rock albumov vseh časov je namreč slišati na vsakem koraku, pa naj gre za zvok ali izbor komadov. Najbolj bode v oči slog igranja kitare, ki je tako po slogu kot zvoku povsem identičen Sykesovem…
    Koncerti.net
    Neurotic Mass

    30. 4. 2008, David Horvat

    Trauma

    Neurotic Mass

    Empire Records, 2007

    Ti poljski death metalci so nastali leta 1992 in do danes izdali že šest studijskih albumov. Neurotic Mass je njihova šesta stvaritev, za katero bi lahko rekli, da je celo malo prestopne narave za sam band. Glede na prejšnje albume so naredili kar nekaj sprememb, tako v smislu postave banda kot tudi v smislu glasbe. Tisti, ki jih poznate od prej, jih boste opisali kot tehničen/melodičen death metal, ko pa boste poslušali Neurotic Mass, boste rahlo presenečeni.
    Na albumu vas čaka 45 minut brutalnega, tehničnega, melodičnega, tako hitrega kot počasnega poljskega metaliziranja. Predvsem je opazna …
    The Inside

    29. 4. 2008, Primož Novak

    Destinity

    The Inside

    Rupture Music/Lifeforce Records, 2008

    Francoski fantovski kvintet Destinty, ki se je v začetku leta dokaj neuspešno predstavil v Orto baru, predstavlja svoj že šesti studijski izdelek. Tokrat so se usmerili v thrash/death vode, medtem ko so prej raje preigravali black/death, na prejšnjem izdelku Synthetic Existence pa so dodali še kakšen sample simfoničnega black metala.
    Že na prejšnjem albumu so Destinity krepko presenetili, ker so se stilsko preoblikovali. Verjetno je k temu pripomogla zamenjava nekaterih članov. Tokrat nadaljujejo godbo z albuma Synthetic Existence, samo da ni prisotnih toliko samplov simfoničnega black metala.…
    Global Warning

    28. 4. 2008, Matija Gabrovšek

    Burn

    Global Warning

    Formula One Records, 2007

    Čeprav dokaj neznani, Burn niso ravno novinci na glasbeni sceni. Prvi album so namreč izdali leta 1993, Global Warning pa je njihov tretji album. Že ime banda precej jasno nakaže, kje iskati njihove glavne vzornike – Deep Purple (Coverdale obdobje) in Whitesnake.
    Komadi so precej zanimiva mešanica. Struktura komadov namreč niha med klasičnim hard rockom, pop metalom in celo AOR, zvok pa je precej heavy in rezultat je ušesom zelo všečna kombinacija coverdalovskega vokala, ostrih riffov in blackmore/yngwiejevskih solaž, že dolgo pa tudi nisem slišal tako skladno uporabljanih klaviatur.
    Album je od…
    Dark Easter Metal Meeting 2027
    The Red Mist Of Endenmore

    25. 4. 2008, Matija Gabrovšek

    Powers Court

    The Red Mist Of Endenmore

    Dragonheart Records, 2008

    Priznati moram, da so Američani Powers Court eden najbolj nenavadnih in nekonvencionalnih bandov, kar sem jih kdaj slišal. Njihova glasba je kombinacija vseh mogočih vplivov in skoraj nemogoče jo je uvrstiti kamorkoli.
    Riffi so pod očitnim vplivom thrasha (Anthrax, Suicidal Tendencies) in heavy metala (Iron Maiden) osemdesetih, vokal je nekakšna ženska mešanica King Diamonda, Ozzya in na trenutke celo Rush in Queensryche, močno v ospredju pa so tudi bobni in bas. Glasba je agresivna, a nekako ne najbolj kompaktna. Na trenutke se zdi, da zlasti vokal in bobni nekako ne pašejo najbolje k tovrstn…