recenzije

    Entwined By Vengeance

    26. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Violent Devoties

    Entwined By Vengeance

    Resound Grind, 2005

    Po besedah bobnarja Manuela Rainerja, je naslov prevzet od Vital Remains. Hm, ripp off? Ne, ker Violent Devoties igrajo death grind in to izredno dober. Čeprav band na fotkah izgleda pocukrano (razen pevca Geralda) in občasni deli malce vlečejo na mosh, pa je tole 99% furiozen death grind.
    Odpre se z izjemno catchy hitom Scarlet Horrors, kjer vidite, da fantje obvladajo blast, dobre in pomljive death melodije, nato udari old-school Incantation vokal (spominja na Diabolical Conquest ero) in kriki. Ostale pesmi so podobne tej, čeprav se jih da z lahkoto ločiti med seboj. Pesmi so vedno razgibane…
    The Black Waltz

    25. 5. 2006, Matjaž Prešeren

    Kalmah

    The Black Waltz

    Spinefarm Records, 2006

    Kalmah je band, na katerega se v finskem melodičnem death sektorju vedno lahko zaneseš. Ne gre za postavljanje trendov, ne za sledenje trendom (čeprav so se razvijali skupaj z vzponom zvrsti, ki ji pripadajo), ne povzročajo neke množične evforije, našli so svoj prostor med Children Of Bodom, švedskim melodičnim death metalom, dodali nekaj lastnih karakteristik, kar je videti tudi na albumu številka štiri, The Black Waltz.
    Pestrost vplivov, ki jih Kalmah vključujejo v svojo glasbo, jim gre šteti v plus in se odraža na raznovrstnosti in dinamičnosti materiala na The Black Waltz. Poslušalcu servir…
    Threshold Of Revelation

    24. 5. 2006, Boštjan Sovdat

    Twelfth Gate

    Threshold Of Revelation

    Season Of Mist, 2006

    Ob poslušanju drugega albuma čikaškega banda Twelfth Gate pade na misel samo ena beseda: Nevermore. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da imamo opraviti s kako drugorazredno kopijo ali kaj podobnega, temveč da je Threshold Of Revelation zelo zanimiv album, ki mu kljub očitni podobnosti s prej omenjenimi velikani še vedno uspe zveneti dovolj sveže ter tudi originalno.
    Na široko bi lahko Twelfth Gate označili kot power metal band, a kot pri Nevermore, se tudi tu opazijo mnogi thrasherski, groovy, progresivni, tu in tam pa tudi nu metal elementi, prepleteni z otožnim, doomerskim zvokom. Album meša ag…
    Dark Easter Metal Meeting 2027
    To Have And Unhold

    23. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Koroded

    To Have And Unhold

    Silverdust Records, 2006

    Čeprav jih založba hvali kot zveste svojemu zvoku, kot band, ki ne izgleda kot boy band (beri: metalcore) itd. pa lahko povem, da so Koroded kopija Fear Factory, z vokalom, ki ob Burtonu spominja še na Clawfinger. Morda so v tem oziru tudi precej podobni Mnemic, z izstopajočim dejstvom – da ni samplov.
    Ja, Koroded so posneli dokaj močno ploščo, ki gradi predvsem na naravnem zvoku inštrumentov. Ne vem, kolikšen je vložek producenta Jacoba Bredahla, ampak tole ne zveni moderno digitalizirano. Redkost danes, zato štejem kot plus. Plošča kot celota je masivna, veliko je temnih in heavy tonov, vse z…
    Metalmorphosis

    22. 5. 2006, Peter Gregorc

    Killing Machine

    Metalmorphosis

    Mausoleum Records, 2006

    V ZDA živečemu belgijskemu kitaristu Petru Scheithauerju je pri drugem albumu svoje zasedbe Killing Machine uspelo zbrati sanjsko zasedbo z Jamesom »kmalu bom pel v vseh ameriških heavy/power metal bandih« Rivero, bivšima Megadethovcema Davidom Ellefsonom (bass) in Jimmyjem DeGrassom (bobni) ter Juanom Garcio (Agent Steel; kitara).
    Peter je želel narediti album v duhu pravega 80’s heavy metala in zbrana druščina, vključno s prekaljenim starim mačkom Billom Metoyerjem, ki je poskrbel za zvok, je idealna za kaj takega. Žal pa vsi ti mojstri skupaj niso sproducirali kaj več od le (zelo) lepega po…

    Dead Point

    19. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Needful Things

    Dead Point

    Khaaranus Productions, 2005

    Grind! Zakon! Totalni grind. Ah, kako je lepo spet slišati zvoke v stilu Napalm Death, Brutal Truth in še nekaterih drugih. Če bi tole bil vsaj še en metalcore CD, bi ga sežgal na mestu. Ne, ne, dragi moji… Needful Things je doza furioznega grinda, grinda, ki ga moja ušesa tu pa tam precej pogrešajo.
    Komadi tolčejo v zvočnik z vso močjo. Tomasova kruljačina me spominja na manijakalne trenutke zgodnjega Kevina Sharpa s ščepcem Barneyja Greenwayja, občasno celo Terrorizer. Kitare so paša za ušesa, ker so brutalne v stilu zgodnjih grind/death vložkov Jesseja Pintada, David in Roman lepo odigrata e…

    Kadilnica (24. 12. 2026)
    Metal Black

    18. 5. 2006, Boštjan Sovdat

    Venom

    Metal Black

    Sanctuary Records, 2006

    Po šestih letih premora se na sceno vračajo zloglasni Britanci Venom. Letos praznujejo četrt stoletja izdaje prvenca Welcome To Hell in le leto manj je minilo od naslednika Black Metal, ki se ga tokrat očitno lotevajo z nasprotne strani.
    A na žalost nasprotje ni ostalo samo pri naslovu albuma, temveč se je obrnila tudi kvaliteta. Čeprav so se vrnili k svojim začetkom in muziciranje samo sicer še vedno nekako ostaja v klasični maniri starih Venom, se pravi v grobem nekakšna verzija Motörhead na steroidih, pa gre tokrat za izredno razvlečeno, brezidejno ter nekoherentno zadevo. Album z morebitno…
    The Bloody Path Of God

    17. 5. 2006, Matija Prnaver

    Mystic Circle

    The Bloody Path Of God

    Dockyard 1, 2006

    Mystic Circle, sicer doma v nemškem Ludwigshafnu in z njihove strani označeni za dark satanic metal, očitno ne moti preveč, da v svojem glasbenem ustvarjanju niso nikoli kaj preveč blesteli. Pred njihovim sedmim albumom so posluh za njih našli pri založbi Dockyard 1, kjer je The Bloody Path Of God tudi izšel.
    Na svoji novi stvaritvi se Mystic Circle vračajo k svoji prvotni panogi, black metalu. Še vedno se v njihovi glasbi najde mnogo vplivov, elementov death metala, tudi kakšen growl, vendar je The Bloody Path Of God od death metal žanra mnogo bolj distanciran kot predhodnik Open The Gates Of …
    Beyond Fear

    16. 5. 2006, Matjaž Prešeren

    Beyond Fear

    Beyond Fear

    Steamhammer/SPV, 2006

    Praktično kot neznanec je zamenjal Roba Halforda, po njegovi vrnitvi ga je hitro »pohopsal« Jon Schaffer; beseda seveda teče o Timu Owensu. Preprostemu mladeniču iz Ohia je s sodelovanjem pri legendarnih Judas Priest in Iced Earth padla sekira v med, a kdo si vokalista njegovega kova oziroma trenutno verjetno najboljšega svetovnega heavy metal vokalista ne želi imeti v bandu.
    A Timov glasbeni talent obsega še kaj več od samega petja in v na novo postavljenem bandu Beyond Fear sam drži v rokah dirigentsko palico in ne pleše več po notah drugih. S popolnoma neznano ekipo je posnel 100% »kick ass«…
    Kadilnica (sezona 2026/2027)
    Life In Ruin

    15. 5. 2006, Ivan Cepanec

    If Hope Dies

    Life In Ruin

    Metal Blade, 2006

    Če nič drugega, je tale metalcore skupina izredno agresivna. Ampak je še vedno metalcore. If Hope Dies spominjajo na mid-tempo brutalne dele Killswitch Engage z družbeno kritičnostjo Unearth ter melodično brutalnostjo kitar Darkest Hour.
    Life In Ruin je precej poslušljiv izdelek, ki znotraj te scene ni toliko klišeiziran. Resda so predvsem vidni vplivi Soilwork in evropske mosh šole, ampak tokrat to ni tako moteče. Burned Out je opening track, ki kar zabije zvočnike s svojo močjo, Anthem For The Unemployable ima zelo dober refren, Fear Will Keep Them In Line ima izredno dobre in malce morbidne…