Khold v osmo. Tokrat presenetljivo hitro, samo dve leti po albumu Svartsyn. A zato nič kaj prida drugače kot pred tem.

Du dømmes til død v manj kot 33 minutah postreže z devetimi komadi, ki se gibljejo v low in mid tempo atmosferah. Album se začne počasi s komadom Myrdynk, nakar Vanviddfaren dvigne tempo in s polnejšim zvokom doda k akustični širini. Naslednji ali nekak naslovni komad Heks (Du dømmes til død) povzame celotno dotedanje dogajanje, saj se začne dinamično, se na sredi umiri in nato podobno uvodnemu slogu zaključi. Nadaljnje potovanje skozi Du dømmes til død je točno takšno: dosti d…

Aeternus so norveška zasedba, ki je bila nekoč bolj blackmetalsko, danes pa bolj deathmetalsko usmerjena. Ne glede na glavno rdečo nit je bil metal iz hiše Aeternus vedno poseben, band je zase govoril, da proizvaja »dark metal«. Ta izjava v mojih učesih temelji na tem, da zna band metalsko nevihto zapakirati v melodično umirjeno celoto, ki nagovori tudi ljubitelje metala, ki se ob poslušanju radi zibljejo. In zakaj band potem ni bolj poznan? Ker omenjena melodičnost ni vedra, temveč je mračna in težka.

In tako smo že nekako tudi pri Filozofu. Enajst let po ploščku …And The Seventh His Soul Dete…

V globini vedno bolj živega tržaškega podzemlja je pred kratkim nastal nov sadež za najbolj ekstremne okuse. Člani bandov Claustrum, The Secret Grime, Fierce in TxMxPx so se namreč združili v nov ekstremen projekt Feral Forms. Glasba skupine se najbolj približuje zloveščim »bestial« zvočnostim skupinam, kot so npr. Diocletian, Incantation, idr. Brutalnost in disonance kraljujejo v organiziranem kaosu, nasičenim z nizkofrekvenčnim brnenjem iz pekla. Starošolska brutalnost že od prve sekunde začetne Hunter of Chaos poslušalca povozi kot plaz. K entropičnosti glasbe še posebej prispeva vokal, hre…

Band lovim že odkar mi je pred leti YouTube algoritem na stoner kanalu predlagal njihovo glasbo. Zadnje dni sem dosti razmišljal o zgodbi in literarnem pomenu Mobyja Dicka in slučajno naletel na naslovnico aktualnega albuma Dog Chasing Sun, ki prikazuje starca, kako s pomola zre v morje, v katerem mirno stoji barka. Prizor je dokaj turoben in vleče vzporednice s tragičnim likom romana, kapitanom Ahabom (ki je mimogrede tudi odličen funeral doom band!), monomaničnem obsedencu, katerega edini cilj v življenju je maščevanje in uboj kita, ki ga je stal noge. In to za vsako ceno.

Morda pa je Ahab n…

Kanonenfieber so nam do zdaj ponudili dva celovečerca. To sta prvenec Menschenmühle in live album Live at Dark Easter Metal Meeting. Poleg omenjenih ploščkov so Nemci posneli še tri EP-je, in sicer Yankee Division, Der Füsilier in U​-​Bootsmann. Na podlagi predstavljenega bi lahko sklepali, da imajo Nemci radi kratke izdaje, na tem mestu pa bo govora okoli slednje.

Polvečerec U-Bootsmann se tematsko ukvarja z vojno na morju oziroma pod njim – U-Boot je nemška beseda za podmornico. Pričakovano zasedba z introm poustvari vzdušje, ki vlada na morju, uporaba signala podmornice med prvim komadom Kam…

Že lep čas se je v podzemnih krogih sveta slovenskega metala šušljalo, da veljaki progresivnega death metala Morost za naslednjo izdajo pripravljajo nekaj prav posebnega. Če me spomin ne vara, sem samo idejo dobil bežno predstavljeno že pred par leti, ko smo z bandom klepetali po njihovem nastopu na festivalu Kaltenbach Open Air, kjer se je tudi pojavilo zanimanje banda, da bi svojo takratno stvaritev v nastajanju združili z našo rubriko Iz zakulisja. No, stvar se je kasneje izpeljala nekoliko drugače in tako ob pisanju teh vrstic iz zvočnikov v zavetju doma odzvanjajo zadnji zvoki najnovejše …

Povratek zlobnega diska, že drugi po vrsti! Kdo se še spomni »sramotnega« obdobja na prelomu tisočletja, kjer je vse pore glasbene industrije prebadal novi metal? Glasbena industrija ga je z namenom trženja pri mladeži poredno krstila z »nu metal«, da je nalašč kršila slovnična pravila in jezila že tako zaskrbljene starše. Na žalost se je pri nu metalu podobno kot pri grungu zgodilo predalčkanje vsega v isti koš. Tako je nu metal imel »velike štiri«, ki si niti približno niso bili glasbeno sorodni. Iskreno rečeno sem v precepu, katerim štirim (Korn, Limp Bizkit, Linkin Park, Slipknot, Deftones…

Končno. Končno nov album od Taake in končno sem uspel tega predelati do te mere, da si upam o tem tudi (javno) spregovoriti. A naj se najprej dotaknem prvega »končno«, s katerim se navezujem na dolgo dobo brez novega albuma. Če smo povsem natančni, nam Hoest resda od leta 2017 ni ponudil novega dolgometražca. A če si vzamemo malo svobode pri interpretiranju, so nam EP-ji ali spliti Pakt, Jaertegn in Henholdsvis prinesli po kosih točno to: nov album ali skupek šestih »novih« komadov (če odmislimo tisti dve priredbi).

No, drugi »končno« pa ne bo tako zelo lahko odpraviti. Četudi je končno napočil…

Te vrstice sem začel pisati, ko je že odjeknila novica, da so se Slayer vrnili iz pokoja. In zakaj je to zdaj na tem mestu pomembno? Ker sem po upokojitvi Slayer te zamenjal z nemško thrash metal velesilo Sodom. In poleg tega je novica, da se Slayer vračajo na odre, tako velika, da jo je treba še enkrat ponoviti.

No, dovolj o dogajanju čez Lužo, pomenimo se o tem, kaj se dogaja v Evropi, natančneje v nemškem kraju Gelsenkirchen. Tam je Tom Angelripper (vokal, baskitara), šef od Sodom, okoli sebe združil še kitarista Franka Blackfireja in Yorcka Segatza ter bobnarja Tonija Merkla, da posname EP …

Glasba je točno to, na kar namiguje ime. Minus porno grind. Je pa v enačbi, glede na uradno stališče banda, naslednje: synthcore, death metal, industrial metal, cybergrind, avantgarde metal, deathcore, pop, dubstep, EDM, metalcore. Lahko bi rekli, da se za vsakega nekaj najde. Kako se sliši ta obilna porcija, lahko prisluhnete tukaj. Band je tako obskuren, če v iskalnik vtipkamo njegovo ime, (še) nima samostojnega vnosa na Metal arhivih. Opazil sem, da je band prisoten na Bandcampu, kjer zastonj ponuja kompletno diskografijo 32 (!) albumov, singlov, demov in podobnega, začenši s Pink Unicorn's…