REPORTAŽE

19. 7. 2022

Judas Priest / The Dead Daisies

Dvorana Stožice, Ljubljana / 12. 7. 2022

Judas Priest in njihovih 50 let obstoja, ki so jih sicer z dvoletno zamudo praznovali v ljubljanskih Stožicah, je bil odlična heavy metal poslastica, na katero smo komaj čakali po dvoletnem koncertnem mrku. Koncertna prodaja je sicer sodeč po akcijah in reakcijah ljudi potekala bolj počasi, zato nas je ob prihodu skrbelo, koliko ljudi sploh pričakovati v tako veliki dvorani, kot so Stožice.

Že pred vhodom v dvorano je pogled na obiskovalce, ki so čakali zbrani v gruče, nekateri z osvežilnimi hmeljnimi napitki, kazal na to, da se bo koncerta udeležila zelo razgibana publika. Videti je bilo nadobudno mladino kot tudi prekaljene mačke, ki so za to priložnost prilezli iz svojih lukenj in oblekli še tiste kose garderobe, ki jih niso dobili molji. Bilo je tudi precej obrazov, ki so v zadnjih nekaj letih izginili s scene, zato je bilo srečanje z njimi še kako nostalgično in polno obujanja spominov.

Nekaj pred sedmo uro zvečer so po popravljenem štartnem času začeli The Dead Daisies z Glenom Hughesom na vokalu. Hughes, ki je pred tem koval pot bandov, kot so Deep Purple  in Black Sabbath, je v The Dead Daisies našel svoj gušt na stara leta. S preigravanjem klasik, kot so purplovski standardi Mistreated in Burn je dodobra ogrel na začetku zgolj četrtinsko napolnjeno dvorano Stožic. Publika se je med njihovim koncertom pridno množila in do zaključnih komadov je bilo vzdušje že precej razgreto. Tako Glen kot njegovi pajdaši so pokazali vrhunsko kakovost igranja kljub svojim letom, pravzaprav so skorajda neverjetni. Glen, ki jih šteje zrelih 71, poje, kot da bi prišel ravno iz pubertete, medtem ko kitarist Doug Aldritch izgleda, kot da bi jih imel 30 in ne skoraj 60 let. Pa da ne pozabimo še odličnega bobnarja Briana Tischyja ter konec koncev še Davida Lowyja, kitarista in vodjo banda.

Po The Dead Daisies se oder začel pripravljati na zvezde večera, z ogromnim »križem«, ki je simbol Judas Priest, obešenim nad odrom. Ob intru War Pigs od Black Sabbath je ta zažarel in oznanil, da prihajajo gospodje heavy metala.

One Shot of Glory je zahrumel iz ojačevalcev in pripravil bobniče poslušalcev na visoko količino decibelov, ki jim bodo priča naslednjih 100 minut. Sledil je Lightning Strike z nove plošče in You've got another thing Comin', železna klasika, ki ogreje še tako zarjavele metalske sklepe. Priest so bili tega večera nabrušeni. Sam sem si jih ogledal že kakih petkrat, pa lahko rečem, da je bil tale špil najboljši doslej. Rob je vreščal, kot da jih ima pol manj od svojih 71, Ritchie Faulkner in Andy Sneap pa sta drvela gor in dol po odru ter skrbela za tehnično popolno izvedbo. Sploh slednjemu se vidi, da na odru s svojimi idoli zares uživa, njegovo ogolelo lobanjo celo krasi par pramenov daljših las, večkrat pa ga je moč videti, kako se prikrade k Halfordu kot mulc po fotrovo odobravanje. S setlisto pri tako bogati diskografiji, kot jo imajo tile gospodje, nikakor ne moreš zadovoljiti vseh, a ko ti iz zelo glasnega ozvočenja grmijo klasike, kot so The Sentinel, Freewheel Burning in Blood Red Skies, ga ni metalca, ki se mu ne bi smejalo od levega do desnega ušesa. Ko smo ravno pri ozvočenju; to je bilo primerno navito, a baje predvsem do obiskovalcev na tribuni skrajno neprijazno. Stožiška dvorana je pač zelo specifična in ko ni napolnjena do zadnjega kotička (rdeči ring pod streho je bil celo zaprt), potem zvok tradicionalno trpi. Pa nič ne de, norenja v parterju se take malenkosti ne dotaknejo in ni minilo dolgo, ko je bobnar Scott Travis že spraševal: »Še eno mamo, katero bomo?« In s strani vseh prisotnih je prejel po partijsko usklajen vzklik PAINKILLER! To pa je bila seveda zgolj stara fora, fantje še zdaleč niso končali in ob nasnetem uvodu The Hellion zasedli svoje odrske položaje ter zarezali v enega najboljših heavy metal riffov vseh časov, legendarno Električno oko oziroma Electric Eye. Sledil je obvezen prihod motorja na oder, s Halfordom v sedlu in bondage bičem v rokah, kar lahko pomeni zgolj Hell Bent for Leather in vrelišče v dvorani, ki je v poletni vročini iz sebe iztiskala zadnje atome moči. Še »lajni« Breaking the Law in Living after Midnight pa je na ekranu že pisalo »The priest will be back«.

Se bodo Judasi res vrnili? Močno dvomim. Od zadnjega obiska Ljubljane je minilo 31 let in tedaj ob podpori Annihilator in Pantere niso napolnili Hale Tivoli, tokrat pa ne Stožic. A to ne zmanjša dosežka skupine, ki se je v poznih letih kariere občinstvu predstavila v odlični luči, pa najsibodo to redki najstniki, ki šele dobro brodejo po zapuščinah metalskih klasik, ali gospodje, ki bi lahko s Priesti gulili šolske klopi, saj je bil razpon starosti publike vsaj 60 let. Edina kritika tako leti na cene, saj je mlačen Union za 5 evrov po kozarcu po mnenju avtorja zločin proti jetrom in denarnici, pa tudi navada, da bandi računajo 40 evrov za eno navadno kratko majico, se mi zdi nekoliko neprijazna. Kakorkoli že, Priest so po več prestavitvah le uspeli zatresti našo prestolnico in to so naredili s stilom.

SORODNE VSEBINE:
10. 3. 2013Judas Priest / Novice
1. 7. 2008Judas Priest v Zagrebu ne bo / Novice
12. 11. 2004Judas Priest - Electric Eye (DVD) / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana