Japonska. Dežela vzhajajočega sonca. Domovina samurajev, sušija, Godzille, Pikachuja, animejev, Noriakija Kasaija in Babymetala. Odmislimo 1001 čudo, ki ga je svetu predstavila ta otoška azijska država, in se tokrat osredotočimo na dogodek, ki se je 8 in 9. oktobra odvijal v Saitami, severnem predmestju Tokia.
Enajsta izvedba festivala Loud Park je, tako kot zadnjih nekaj let, našla dom v Saitama Super Areni, ki je s kapaciteto 36.000 obiskovalcev druga največja pokrita dvorana na svetu. Če vas zanima, kako se skoraj trikratnik publike festivala Metaldays stlači v areno – hitro, tekoče, brez vr…

Začelo se je z dežjem, nadaljevalo se je z dežjem in končalo se je z dežjem. Toda, komu mar za dež, ko pa so prvič v Ljubljani in na slovenskih tleh nasploh nastopili »Abaddon, član Venom v letih 1979–1992 in 1995–1999, Mantas, član Venom v letih 1979–1985, 1989–1992 in 1995–2002, in Demolition Man, član Venom v letih 1989–1992« (vir: Paranoid; Venom Inc. / Vader / Divine Chaos). Oktober je do zdaj že tako ali tako ponudil obilo koncertnih poslastic, toda za nas ljubitelje ekstremnejših in starošolskih zvokov pa se je prava zabava komaj začela z dotičnim koncertom in se nadaljuje z Enslaved in…

Dobrih pet let je minilo, odkar so Dordeduh prvič nastopili v Sloveniji. Takrat smo kot njihova predskupina igrali Exsilium, tokrat pa je ta čast pripadla kranjski zasedbi Morana. Podpora se niti takrat niti tokrat ni žanrsko ravno ujemala s headlinerji večera in po pravici niti ne vem, če se bo pri nas dejansko kdaj kakšna. V Orto Bar se je vrnila skupina z glasbenikom na čelu, ki je izrazito zaznamoval romunsko metalsko sceno in pustil globok pečat tudi na atmosferičnem black metalu v širšem smislu, saj je pred dvajsetimi leti z Neguro Bunget v zvrst vpeljal tradicionalna romunska glasbila. …

Turneje Dimensional Nomads sem se veselila, še preden so bili potrjeni vsi datumi, saj je bila večina bandov na njej zadnji dve leti pri meni še kar pogosto »na tapeti«. Še najmanj znani so mi v bistvu bili ravno headlinerji, saj pri raziskovanju grške black metal scene nisem nikoli prišla pretirano daleč, moram pa priznati, da me Acherontas s tokratnim nastopom niso pustili ravnodušne. Nam najbližji koncert je na koncu vseeno ostal 11. september v okolici Salzburga in s kolegom sva se dober teden pred tem nato le odločila, da je stvar vredna poti in denarja. Na koncu je to tudi resnično bila.…

Drugače kot v začetku novega tisočletja, ko se je rodil in začel razvijati tale mali avstrijski festival in je bil zaradi nepoznavanja in večjih razdalj do drugih festivalov dodobra poznan tudi v Sloveniji, Kaltenbach Open Air po trinajstih letih delovanja že skorajda potrebuje predstavitev med slovenskimi bralci. No, samo skorajda, saj sem to delo opravil že lansko leto, ko sem obiskal KOA 2015, zato ste vabljeni, da v lanski reportaži preberete vse, kar vas o tem festivalu zanima, jaz pa se bom medtem vrgel neposredno v letošnje dogajanje.

Nastopili so:

Četrtek, 18. 8. 2016
16:00-16:30 Ebony…

Redko se zgodi, da dvakrat na leto obiščem koncert istega banda. Letos pa se mi je prvič zgodilo, da sem bil kar štirikrat na koncertu Avstralcev Parkway Drive, ki so svoj tradicionalni nastop v Gala Hali zamenjali z nastopom v mariborskem Štuku. Poleg njih so nastopili še Jack The Stripper, prav tako iz Avstralije, ter Američani The Word Alive.

Ker sem imel teden dni prej na češkem Brutal Assaultu priložnost videti nastope obeh avstralskih skupin, me je zanimalo, ali bosta tudi v Štuku priredili podoben »show«. Kljub temu, da je Štuk velik prostor in se lahko primerja z zagrebško Tvornico Kul…

Ko je večji del evropske metalske populacije že stal sredi festivalskega dogajanja na Češkem, kjer se je ravno začel zadnji dan programa festivala Brutal Assault, se je naša mala in nadvse pregledna karavana metal navdušencev odpravila proti avstrijskemu Gradcu. V osrčju mesta, na osrednji, zeleno-skalnati vzpetini z znamenitim mestnim gradom se je namreč odvijal drugi dan majhnega festivala Metal On The Hill:
12. 8. – Dom im Berg:
19:00 – 19:20 Rest In Fear
19:30 – 20:00 Tuxedoo
20:15 – 20:55 Drescher
21:10 – 21:50 Jinjer
22:15 – 23:45 DevilDriver

13. 8. – Kasemattenbühne:
14:30 – 14:50 Dark…

Če smo pretekle dni zamujali in preskočili koncerte zaradi nalivov, smo jih zadnji dan preskočili zaradi vročine. Ja, nikakor nam tolminsko vreme ni ustrezalo. Sama sem svoj dnevni pohod začela pred malim odrom, kjer so malo pred četrto uro oder zavzeli Morywa, mlad in nadebuden slovenski band, ki ima za vzor skupine kova Meshuggah. Sedemstrunske kitare, polomljeni ritmi in odlična energija na odru so privabili v zavetje sence kar nekaj poslušalcev. Morywo sem tokrat videla prvič in glede na videno bi jih z veseljem gledala še kdaj v bolj intimnem klubskem vzdušju. Fantje so uigrani, samozaves…

V četrtek je nehalo deževati šele okoli 18h, potem pa se je vreme trajno izboljšalo.

Precej deževni četrtek so zame otvorili ameriški death metalci Immolation. Legende so tokrat nastopile v rahlo okrnjeni postavi, pa vendar jih en kitarist manj ni oviral na poti do več kot odličnega koncerta. Kljub dežju se je pred odrom nabrala prijetna množica poslušalcev, ki je norela v ritmih komadov The Purge, Dawn of Possesion, All That Awaits Us in drugih uspešnic. Ko se je vreme začelo rahlo izboljševati, so na oder stopili Delain. Nizozemski tako imenovani simfonični metal band me je precej bolj spomi…

Za razliko od drugega dne se je zame festivalsko dogajanje v sredo začelo nekoliko kasneje, tako sem si najprej ogledal nemške heavy/power metalce Gloryful. Ne več rosno mladi fantje so skupino formirali leta 2010, zvokovno pa ne prinašajo ničesar novega; gre za mešanico maidnovsko navdahnjenega power metala z modernejšimi zadevami, vokalist Johhny La Bomba pa mestoma celo zveni kot Bruce Dickinson v zadnjih desetih letih. Poslušljivo, a ne preveč zapomnljivo. (Grega)

Tretji dan je bil tudi tokrat zame obarvan v precej trdih ritmih. Prvi band, ki sem si ga na glavnem odru ogledala, so bili nam…