Seven Kingdoms je band s Floride, ki je začel z moškim pevcem, trenutno pa vokalno pozicijo zavzema ženska, Sabrina Valentine. Na album sem naletel, ker sledim Jimu Morrisu, in ker se v Morrisoundu ne dogaja kaj pretirano veliko, je to, da je produciral power metal band (če odštejemo Iced Earth) pravzaprav dokaj presenetljivo. Ali pa tudi ne, saj prihajajo iz istega kraja. Kakorkoli že, poglejmo, kaj pravijo note.
Band, ki spominja na veliko nemških power metal skupin, je povsem povprečna stvar. Dvoglasja in melodije, ki so sicer dobro zamišljene, žal izničijo vrednost, saj so povsem brez duše…

Pastore so brazilski band, odlična kombinacija več metal zvrsti (heavy, thrash, par groove in latino elementov), ki relativno neznano odzvanja zunaj svoje matične države. Pastore, vokalist po katerem band nosi ime, je odlično zasnoval ekipo, ki zna počastiti preteklost in ceniti sedanjost. Vplivi Iron Maiden, Judas Priest, Agent Steel, Pantere in ostalih velikanov so tu več kot očitni, a odigrani na relativno svoj način, torej z okusom (po železu in kovini). Kitare so izrazite, mogoče premalo »treblaste«, a nič zato, to je stvar subjektive. Slika instrumentov se ujema z vokalom, kar je najpome…

Udo, slavni metalski vojaški buldog, se vrača z novim DVD-jem. DVD-jem, na katerem je zopet 8, 9 komadov Accept, ki se jim ne more izogniti kljub nenehnemu anti-Accept odnosu. Udo ne more dojeti, da zdajšnja postava dotičnega banda deluje brez njega in ne samo to, brez njega je enako oz. še bolj uspešna kot prej – nova era zasedbe je več kot očitna, nova zgodovina se piše. Udo nadaljuje s svojimi standardnimi komadi, ki jih ponavlja že desetletje in več, z največ tremi, štirimi komadi z aktualnih plošč. V triindvajsetih komadih torej dobimo dobro dozo preteklosti Accept (več kot tretjino seta …

Ponavadi se ne lotevam recenziranja kompilacij, ker so same po sebi v devetindevetdeset procentih nesmiselne oz. delajo na principu keširanja. No, ne v primeru Angre.
Angra so prav poseben band iz Brazilije. Njegovi vplivi so raznovrstni, zadnjih osem let, od izida Temple Of Shadows, jih je nemogoče definirati, kar je izreden podatek v pozitivnem smislu. Dva ploščka so razdelili v dve zelo smiselni celoti. Prvi zavzema obdobje odličnega Andreja Matosa, brazilske kombinacije Dickinsona in Kiskeja, in prvih nekaj izdaj do Fireworks (1998), ko je le-ta zapustil band in ustanovil Shaman. Klasike An…

Relativno neznan brazilski power metal band, ki se je odločil posneti live DVD na Japonskem? Rizično, boste rekli. Pravzaprav ne. Na Japonskem uspeva vse. Brez pretiravanja. Japonska je drugi največji glasbeni trg na svetu, česar se zaveda premalo ljudi, a med njimi niso Hibria. Brazilci so vedeli kje, poleg Brazilije, lahko posnamejo DVD in odločitev je bila več kot pravilna. DVD ni presežek vizualizacije, ampak preprosta video produkcija sedmih ali osmih kamer, ki prav lepo zajamejo vse, kar je treba. Zvok je odličen, predvsem pa izstopata zares vrhunsko zveneča bas kitara in bobni. Band je …

Ljubljenci Briana Slagla in band, ki ga Alex Webster (Cannibal Corpse) z nošenjem njihove majice promovira vsaj toliko kot založba sama, se vrača z novo izdajo. Če sem pred malce več kot dvema letoma pisal v superlativih, se letos malce zadržujem. Fantje delujejo dokaj istosmerni, kar je nekako namen, a vendar so tokrat še bolj klasično udarili po že obdelanih strukturah in načinu komponiranja. Tudi tokrat ne morem mimo dokaj »osnovnih« liričnih elementov in obrabljenih besednih fraz (vključno z naslovom ploščka). Fantje bi tu lahko dodali stopničko ali dve in ju tudi prestopili, ne pa da se t…

Sacred Reich, ameriški thrash mojstri, so se leta 2006 vrnili po desetih letih od zadnje studijske izdaje. Njihov zaključek je bil čuden. Preživeli so leta 1994, 1995 in 1996, težka leta za thrash, dokončno pa potonili sredi 1997, le leto in pol pred »ponovnim rojstvom« zvrsti, ki je ekstremno zaznamovala predvsem osemdeseta z, po mnenju mnogih (predvsem bolj komercialnih) kritikov, največjim bandom vseh časov – Metallico. No, Sacred Reich so po reunionu dobili podporo Briana Slagla in založbe Metal Blade, kar jim je zagotovilo vsaj eno dobro turnejo na leto, stvar pa se vleče še danes v 2012.…

Live albumi so vedno sumljiva naložba. Če je band uigran in odličen v živo, so prav lahka naloga. No, če band vse to ni, se live album sploh ne snema, če logično pomislim. Ali pač? Imeli smo par izletov, ki so izpadli popolnoma neumestno z očitnimi nasnemavanji in z izgubo vsakega smisla. V bistvu so vedno bolj pozabljeni, kar je nerazumljivo. Prav albumi s posnetki v živo so na trone dokončno ustoličili največje bande (Scorpions – Tokyo Tales, Motörhead – No Sleep 'Til Hammersmith, Iron Maiden – Live After Death, Judas Priest – Unleashed In The East, če omenimo le najbolj pomembne kovinske), …

Priznam, k bandu me je napotil Dave Mustaine. V enem od intervjujev je rekel: »Hej, preverite ta nemški band, trenutno ga vseskozi poslušam, res so kul!« Pa sem si rekel: »OK, zakaj pa ne?« Orden Ogan so nemška zasedba, ki igra svojevrstno različico evro power metala, ki pa ni kičasta kot (večinoma) finska ali italijanska verzija, nikakor ne. Folk vplive in melodije igrajo v stilu Blind Guardian (torej okusno in zadovoljivo, tako, da Iana Andersona nikakor ni sram, da igra flavto), švabskih prvakov, ki so ustvarili model nemškega epskega power metala (Helloween so to sicer z daljšimi komadi na…

Luca Turilli's Rhapsody ali Rhapsody niso Rhapsody Of Fire. Vem, smešni so ti Italijani, a nič za to. Luca Turilli je za razliko od drugega ustanovitelja originalnega banda, Staropolija, dejanski mojster. Mojster, ki je napisal večino glasbe in vseh besedil na vseh dosedanjih izidih, zato je obdržal originalno ime, dobil novega pevca, opernega bariton vokalista Alessandra Contija, ki je zmožen variacij do moškega soprana, ter posnel verjetno najboljši album Rhapsody v zadnjih desetih letih.
Hollywood, film-score, epic movie metal in po novem cinematic metal so skovanke, s katerimi se Tržačan T…

30 let delovanja v metalu ni mala stvar. Bandi, ki za »največjimi« dosegajo takšne letnice, gredo skozi naše oči na drugačen način kot prej omenjeni. Na Black Sabbath smo po 30 letih delovanja gledali čisto drugače kot na Destruction, Kreator, Sodom itd., mogoče tudi zato, ker so svoja leta zares očitno kazali (razen Geezerja) tako v glasbenih (ne)sposobnostih (Ozzy) kot tudi sami fizični pojavi. Prvi in najlegendarnejši nemški (pravzaprav poleg Slayer, Metallice in Dark Angel tudi globalni, kajti vsi ti bandi so nastali v letih 1981/1982, vsi ostali pa kasneje) thrash metal bandi (ki so takra…

Manj kot leto nazaj sem pisal o zadnjem DVD-ju Motörhead, tu pa je že novi. Lemmy in kompanija nadaljujejo z neuničljivo energijo in nastopanjem po celem svetu. Pred sabo imamo nastope s treh open air festivalov – z Wacken Open Aira (kjer sem si koncert ogledal, zato je DVD še toliko bolj poseben), Sonispherea ter Rock In Ria. V koncertih dobimo klasično dozo »Motörnih Glav« v obliki Metropolis, Killed By Death, The Thousand Names Of God (komad z enim izmed najboljših Lemmyjevih besedil kadarkoli) in ostalih klasik ter večnih »zadnjih dveh«, seveda Ace Of Spades in Overkill. Na zadnji dve ploš…

Don Dokken je že v sedemdesetih prepričljivo razgrajal, do leta 1983 izdal okoli šest, sedem demov in singlov, vse našteto pa že pred prvo, odlično ploščo Breaking The Chains, katere naslovni komad je postal velik hit. Dokken so igrali odličen hard'n'heavy, bili prepogosto (nezasluženo) uvrščani v »hair« sceno (no, čeprav so v letih 1986–1988 res izgledali »sumljivo«), razpadli na vrhuncu, leta 1987/1988, vsi člani pa so odšli svojim osebnim ciljem naproti. V novem tisočletju je Don posnel že tri plošče, četrta, ki nosi naslov Broken Bones, pa je najboljša.
Band se je vrnil v stanje misli osemd…

Doro že od konca osemdesetih nastopa pod svojim imenom, a duh Warlock še vedno živi v njej. Zakaj? Če ne drugega zaradi dejstva, da že 20 let tričetrt seta vsakega njenega koncerta sestoji iz klasik Warlock iz obdobja 1984–1988, kljub temu, da ima posnetih preko deset solo albumov. Kje je logika, se sprašujete? Po pravici povedano, ne vem, ampak po zadnjih ploščah se mi vedno bolj dozdeva.
Band enostavno ne zna narediti tistih res udarnih komadov kova Burning The Witches, Earthshaker Rock itd., ki so Doro v osemdesetih ustoličili na coprniški tron. Poskušajo že, ampak, roko na srce, koncept ne…

Tretji studijski album Bay Area mularije Bonded By Blood je nekaj, česar definitivno nisem pričakoval. Neumno ime, pobrano s prve plošče Exodus, ter tipičen retro izgled z vso šminkarijo v obliki 100 našitkov in še marsičesa nista nakazovala nič pametnega, ko sem jih izsledil leta 2007. Jebiga, tudi glasba ni bila nič posebnega. A na srečo so fantje opazili, da oguljen thrash le ni vse. Na novo ploščo so namreč dodali veliko drugih elementov iz ostalih metal zvrsti, nižje uglasili kitare in pravzaprav posneli poslušljivo ploščo. Logan Mader je poskrbel za miks in odličen zvok nasploh. V bobnih…

Obsession so v osemdesetih proizvedli lepo mero klasičnega ameriškega heavy metala, nato pa, kot veliko ostalih malih/srednje velikih bandov, poniknili v pozabo, a presenetljivo že leta 1988, ko je bil metal v vseh zvrsteh na vrhuncu. Mike Vescera je že pred tem odšel v odlične japonske heavy rušilce Loudness, ki so se ravno konec osemdesetih začeli oddaljevati od »pocukranih« pasaž in refrenov v svojem sicer odlično tehnično in tudi sicer zastavljenem heavy metalu z odličnimi kiticami in še boljšimi solažami. Vescera je tako kot edini vidni član nadaljeval metal kariero. V kovinski stroki je …

Herman Frank je vsem dobro znani nemški riff mojster iz legendarne skupine Accept. Z njimi je v osemdesetih posnel kultni plošči Restless And Wild in Metal Heart, vmes ustanovil Victory, izdal par odličnih plošč, poniknil in se zopet vrnil v Accept. Slednji so trenutno v življenjski formi, Frank pa je heavy metal svežino »sprejel« tudi v svoji solo izdaji. Naslov namreč ne bi mogel biti primernejši.
Album ni nič drugega, kot ravno to – direkten šus v @+#&%. Minimalizacija je vodilo, ki še kako prija usmeritvi tega klasičnega »švaba-zvenečega« heavy metal izdelka. Franku se na vokalu pridružuje…