Ta reportaža me je dobila popolnoma nepripravljenega. Nič hudega sluteč sem se namreč s sodelavcem in najinima družinama dogovoril za kosilo pri njih doma, nakar smo se spontano odločili za izlet v Augarten (tako rekoč graški park Tivoli), kjer se je odvijal mainstream glasbeni festival za vse nas povprečne ljudi s povprečnim glasbenim okusom. V bistvu glasba sploh ni bila osrednja atrakcija, pred odrom je bilo ob našem prihodu bolj malo ljudi.

Večina je prišla z odejami za piknik, jih pogrnila na travnik in ob dobri družbi in pivu uživala sončno soboto v senci. Nekateri so namakali noge v Muri…

Na kičasto sončen nedeljski poletni dan so se štirje prijatelji, ki se do takrat še niso srečali, odpravili na izlet na Dunaj. Na vse kriplje se trudim izmisliti si šalo, ki bi se začela s »Kaj dobiš, če v avto spraviš tri Slovence in enega Sirijca?«, a trenutno ne premorem kakšne politično nekorektne kreativne ideje, ki vključuje ISIS, terorizem ali begunce. Odgovor na šalo pa bi se v vsakem primeru zaključil s »Koncertom Gojire na Dunaju«. Na pot, na žalost, raja, nismo šli s kočijo, ampak z udobnim avtom, ki si ga lahko privošči povprečno gospodinjstvo. Čas je ob prijetnih debatah hitro min…

Ojej, več kot mesec dni nisem bil na koncertu??!! Nazadnje so v Gradcu rajali Suffocation, kakšna sreča, da sem jih ujel pred odpovedejo nadaljnje turneje. Z zavistjo sem spremljal, da sem lenuh, ki se mu ni ljubilo voziti poldrugo uro do Ljubljane na slovenski metal koncert leta s celo dvema reportažama. Da ne pozabim omeniti Testament in dvojca Behemoth z Mesuggah. Narodnjaki imajo zgleda vendarle prav, ko prepevajo »Ne išči sreče drugod kot le doma«. In resda mi je bilo malo žal, da se nisem odpravil na vsaj enega od teh koncertov – če drugega ne, me na poti nazaj v Avstrijo vedno nasmeji S…

V Gradcu se je minuli teden odvila metalska pravljica – trije koncerti v šestih dneh! Začelo se je na povprečno sredo z death metal paketom na čelu z Nile, nadaljevalo z zadetimi zvoki Nebule s prijatelji, končalo pa se je, kot se je začelo, in sicer deathmetalsko. Glasbeni sendvič z dvema črnima kruhkoma in kalorično mastno hrustljavo sredico, ko preveč pokajene trave povzroči lakoto. Če me ne bi »dead end job« med koncerti prizemljil, bi ta teden lahko primerjal s kakšnim mini festivalom.

Uraden začetek dogodka je bil glede na statistiko dokaj pozen – prvi godci so začeli igrati šele ob osmi…

Za razliko od sredinega death metala z Nile & co. se je vikend začel z drugo obliko »težkosti«: hitrost in agresijo so zamenjali počasni, okameneli in nizko uglašeni ritmi. Že na profilu obiskovalcev je bil zasleden splošen trend: na majicah so sijali logotipi stoner in doom skupin, kot so Dopelord, Uncle Acid and the Deadbeats, Black Sabbath, Electric Wizard, Monolord in na srečo tudi protagonistov večera Nebula. Stonerji so se verjetno poistovetili z namiznim nogometom, saj je bila skoraj celo uro pred začetkom koncerta igra v avli zasedena. Celo gospoda pri merchu se nista dala motiti in st…

Ko sem izvedel, da pridejo praktično pred moje dvorišče vsemogočni Nile, sem moral prav preveriti mojo »koncertografijo«, kdaj sem jih sploh nazadnje videl v živo. Zaradi travmatičnega dogodka iz študentskih časov, ko so Nile zadnjo minuto odpovedali koncert v Ljubljani, na isti dan pa so Rebelde/RBD, takratna glasbena senzacija iz telenovele imeli zaradi svetovne norije drugi zaporedni koncert v Hali Tivoli, imam nekakšen prirojen strah oziroma čutim obvezo, da Nile nikoli več ne smem zamuditi. Več kot desetletje po tem neljubem dogodku mi je usoda v tem poglavju življenja vendarle poslala gl…

Finsteяeigen bi lahko prevedli nekako v »temo, mračnost«. Vreme je bilo kot nalašč v kontekstu, saj je bilo sivo, mračno in deževno. Na poti do koncerta je mimo mene švignilo kar pet rešilcev s sirenami. Zgleda, da je smrt kosila pa Gradcu. Na srečo jaz nisem bil na seznamu in sem v enem kosu prispel do Explosiva nekaj minut pred uradnim začetkom mračnosti. V nasprotju z zadnjo koncertno izkušnjo se je tokrat zbrala kar lepa gruča ljudi, kar me je pozitivno presenetilo. Med obiskovalci je bilo dosti znanih obrazov, s katerimi smo si izmenjali nekaj lepih besed.


Na oder so prvi stopili Karner. I…

Lokalni dogodki, kot je bil Metalnight Outbreak (10 Year Anniversary Show), me veselijo, da ne živim več na avstrijskem podeželju, kjer se razen avstrijskih verzij narodnozabavne glasbe ob cerkvenih praznikih ne dogaja nič za drugače misleče. Za začetek, Explosiv je eden izmed glavnih lokacij za metal dogodke v Gradcu, po velikosti je primerljiv s Kinom Šiška. Prejšnji konec tedna sem se odpravil na recimo temu lokalni metal koncert – nobenih velikih imen, le manj znane avstrijske skupine s skupnim imenovalcem »metal«.

Zaradi logističnih razlogov sem zamudil prvi band in ujel začetek Behind the…

»Na lep četrtkov večer se bo v Innsbrucku zgodil dober thrash koncert.« Vsaj tako sem si mislil. Na poti do Weekenderja sem na ulicah opazil tone študentov s pločevinkami piva ali litrcami žganja v rokah. »Konec tedna je tu, a verjetno ne gre nihče na koncert. Zakaj bi slehernik, ki tu študira, poznal Angelus Apatrida?« sem si mislil. Prav sem imel. Ko sem prispel na kraj dogodka, je bilo mrtvo. Na blagajni so čakali trije ljudje, tišina je prodirala globoko v vse pore mojega telesa. WTF? Vprašam starejšega gospoda, če sem slučajno zopet prišel prezgodaj, čeprav sem uradno zamudil več kot eno …

Sreča je na moji strani. V mislih sem ta koncert že odpisal, saj se je terminsko prekrival s potepanjem po Berlinu. Na koncu je moje letalo kljub vsemu pet ur pred koncertom pristalo v Innsbrucku. To je bil praktično prvi letošnji innsbruški koncert po skoraj dveh mesecih zatišja (nazadnje sem se kulturno udejstvoval davnega novembra), torej vprašanje »Ali se mi ljubi?« sploh ni prišlo v poštev.
Za naše razmere se je uradno vse začelo dokaj zgodaj (ob 19. uri), a iz izkušenj mi je znano, da se nihče ne drži ure, zato sem se na prizorišču narisal »šele« okrog 20. ure – za čuda sem zamudil začet…

V Berlinu, prestolnici elektronske glasbe. Imam rojstni dan, hočem na nek koncert ali party. Ne vem, kam in kako, ta teden ni napovedano nič za moj okus. Prvotno sem imel namen izkusiti elektro party. Kolega Berlinčan, pri katerem sem prenočeval, mi je to priporočal iz namena splošne razgledanosti (npr. zakaj ne bi poskusil dunajskega zrezka, če sem na Dunaju?). Žal rabiš za te partyje predhodno rezervacijo ali biti na guestlisti, saj so najboljši elektro klubi majhni, kot se za underground spodobi. Predhodno sem poskusil srečo v treh klubih, a je nisem imel. Nato vidim plakat za koncert Calib…