• 23. 8. 2006, Ivan Cepanec

    Težka Kronika

    Danes bomo na oddaji TEŽKA KRONIKA na VAL 202 ob 21.30 imeli "tribute" legendam, kot so Chuck Schuldiner, Cliff Burton, Jon Nodtveidt in Chris Oliva. Poslušali bomo pesmi Death, starih Dissection, stare Metallice in klasičnih Savatage, ki jih najverjetneje še nikoli niste slišali na slovenskih radio valovih. /I.C./
  • Karma Bloody Karma

    22. 8. 2006, Ivan Cepanec

    Karma Bloody Karma

    »I just listened to the new Cattle Decapitation album and they are quite brutal,« bi rekel neki italijanski novinar. Se strinjam, zato tudi parafraza.
    »Vse se vrača, vse se plača!« vam pove že naslovnica, kjer sedi bog Shiva s kravjo glavo, z noži v rokah v nič kaj spiritualnem okolju klavnice. Ja, pevec Travis nadaljuje s svojo misantropsko držo, izkazano skozi močna vegetarijanska stališča. Teksti so v pravi gore-grind maniri napisani jasno in z obilico človeških delov. Ja, Cattle Decapitation vedno gredo v esktreme, tale »veggie-gore« pa ni prvovrsten samo zaradi tekstov.
    Glasbeno se giblje…
    Preberi recenzijo ››
  • This War Will Last Forever

    10. 8. 2006, Ivan Cepanec

    This War Will Last Forever

    Poleg imena in še nekaj drugih zadev, res ne vidim čisto nič novega. Face it folks, ta scena je zasičena do konca. In band, ki ga reklamirajo kot evropski odgovor na Trivium ali Killswitch Engage, je samo drobtinica v tej juhici.
    Ne glede na poznavanje novodobne metalcore scene ne moremo mimo dejstva, da sta Trivium in Killswitch Engage izredno velika čevlja, ki naj bi ju Mendeed zapolnil. No, ne pride niti do desetine. Ker so Mendeed kljub temu, da so iz Anglije in še ne izgledajo tako boy-bendovsko, super predstavnik scene, ki ji ljubkovalno pravim »variacija na isto temo.« Novosti, ki jih kv…
    Preberi recenzijo ››
  • Apiary

    21. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Apiary

    Očitno je nekaj hudo narobe s svetom, da nastajajo bandi, ki na tak način odražajo življenje. Hm… Metal Blade so v mojih očeh postali sinonim za »anger management«, ki promovira bande, ki imaja hude čustvene izpade in so agresivni. Apiary se lahko brez težav postavijo ob bok.
    Štiriinštirideset minut temačno depresivnega »emo-metallic-doomy-cora« je dovolj, da vam sončen dan spremeni v deževni ponedeljek. Če sem mislil, da so Disembodied mojstri zateženih kitar, so Apiary bogovi. Še pomnite Machine Head riff-endinge v prvem riffu komada Ten Ton Hammer? No, tu je vsaj 500 takih. Vse je počasno, m…
    Preberi recenzijo ››
  • Trilateral Progression

    14. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Trilateral Progression

    Zdi se mi, da Kanada vedno proizvede unikatne skupine, ne glede na zvrst. Pod to etiketo brez težav lahko postavimo tudi tehnične grinderje Neuraxis, ki so z novo ploščo premaknili meje svoje glasbe na še višjo raven kot prej. Presegajo vse štiri dimenzije – po vertikali se glede na kvaliteto, intenziteto, inteligentnost dvigujejo močno nad ostale, po horizontali zajemajo širok spekter agresivne glasbe, ritmov ipd., po globini so teksti tisto, kar Neuraxis daje poseben pečat, seveda pa je čas glavni sodnik in kazalec kvalitete Neuraxis – zagotovo pa Trilateral Progresion ni plošča, ki jo boste…
    Preberi recenzijo ››
  • Organic Hallucinosis

    7. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Organic Hallucinosis

    Decapitated so resnično neverjeten band. Že njihovi začetki so kazali na skupino, ki je ni podcenjevati. Resda mladi, a z veliko tehničnega znanja, so se Decapitated v zadnjih desetih letih vsekakor dvignili na sam vrh svetovne death metal scene. In Organic Hallucinosis, njihov četrti veliki izdelek, je zadosten dokaz, da Poljaki vsekakor zaslužijo prestol, na katerem sedijo.
    Ne veš, kaj pričakuješ, dokler ti A Poem For A Dead Man ne pokaže, da Decapitated brez težav združujejo furiozno agresivnost in ogromno tehnično znanje o glasbi. Ustaviš se, dvigneš obrvi in pomisliš: »A si nor?« Ker tole …
    Preberi recenzijo ››
  • Slovenska Morbida

    5. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Slovenska Morbida

    »The law of evolution is the law of selection – the perfect ones always promote« je del teksta Turn Away na novi plošči Noctiferie. Citat, ki ob natančnem, v bistvu skorajda ob takojšnjem poslušanju pove vse, kar nova plošča je. Kdor je pričakoval nadaljevanje Per Aspera bo presenečen, saj so se v svoji naravni evoluciji premaknili v nepričakovane dimenzije. »Mastermind« Igor Nardin je uspel uresničiti odlično sintezo metala s hladnostjo in natančnostjo tehnologije, medtem ko je vseskozi prisoten še izreden ambientalni element etno glasbe.
    Kitare so ubijalsko masivne in čiste, imajo potrebno s…

    Preberi recenzijo ››
  • Kingdom

    1. 6. 2006, Ivan Cepanec

    Kingdom

    V maniri prejšnjih plošč so Cataract znova posneli dobrih štirideset minut izredno brutalnega thrashcora, ki še vedno spominja na mešanico med Slayer, Bolt Thrower, The Haunted ipd.
    Federicovi vokali so tokrat morda malce drugačni, a je to še vedno nizkotonsko kričanje, (pomešano s kruljenjem) jasno izražena jeza in kritika današnjega življenja. Besedila so iskrena in neposredna – Federico zna potegniti poslušalca v kaos, pri tem ne uporablja čistih vokalov in ne pada v melanholijo. Kick in the balls! Kitare Simona in Grega so tokrat še bolj thrashersko obarvane, izredno močne, linije komadov p…
    Preberi recenzijo ››
  • Relinquish

    29. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Relinquish

    Aurora Borealis je one-man death/black metal skupina pod vodstom Rona Venta, ki igra kitaro, bass in še poje. Običajno vse dela sam, le pri bobnih so mu pomagali blesteči bobnarji kot Laureano, Yeung in Roddy.
    No, v tretje je Ron posnel ploščo z Laureanom in ustvaril resnično poslušljivo in peklensko dobro plato Relinquish. Okoli štirideset minut boste uživali v peklenskem kričanju, ki me nekako najbolj spominja na boljšo kvaliteto vokala God Dethroned, glasbeno pa so tole riffi, ki so jasni, udarni, dokaj melodični in razgibani. Če pričakujete non-stop blast in v ozadju nekakšen konstantni »tr…

    Preberi recenzijo ››
  • Entwined By Vengeance

    26. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Entwined By Vengeance

    Po besedah bobnarja Manuela Rainerja, je naslov prevzet od Vital Remains. Hm, ripp off? Ne, ker Violent Devoties igrajo death grind in to izredno dober. Čeprav band na fotkah izgleda pocukrano (razen pevca Geralda) in občasni deli malce vlečejo na mosh, pa je tole 99% furiozen death grind.
    Odpre se z izjemno catchy hitom Scarlet Horrors, kjer vidite, da fantje obvladajo blast, dobre in pomljive death melodije, nato udari old-school Incantation vokal (spominja na Diabolical Conquest ero) in kriki. Ostale pesmi so podobne tej, čeprav se jih da z lahkoto ločiti med seboj. Pesmi so vedno razgibane…
    Preberi recenzijo ››
  • To Have And Unhold

    23. 5. 2006, Ivan Cepanec

    To Have And Unhold

    Čeprav jih založba hvali kot zveste svojemu zvoku, kot band, ki ne izgleda kot boy band (beri: metalcore) itd. pa lahko povem, da so Koroded kopija Fear Factory, z vokalom, ki ob Burtonu spominja še na Clawfinger. Morda so v tem oziru tudi precej podobni Mnemic, z izstopajočim dejstvom – da ni samplov.
    Ja, Koroded so posneli dokaj močno ploščo, ki gradi predvsem na naravnem zvoku inštrumentov. Ne vem, kolikšen je vložek producenta Jacoba Bredahla, ampak tole ne zveni moderno digitalizirano. Redkost danes, zato štejem kot plus. Plošča kot celota je masivna, veliko je temnih in heavy tonov, vse z…
    Preberi recenzijo ››
  • Dead Point

    19. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Dead Point

    Grind! Zakon! Totalni grind. Ah, kako je lepo spet slišati zvoke v stilu Napalm Death, Brutal Truth in še nekaterih drugih. Če bi tole bil vsaj še en metalcore CD, bi ga sežgal na mestu. Ne, ne, dragi moji… Needful Things je doza furioznega grinda, grinda, ki ga moja ušesa tu pa tam precej pogrešajo.
    Komadi tolčejo v zvočnik z vso močjo. Tomasova kruljačina me spominja na manijakalne trenutke zgodnjega Kevina Sharpa s ščepcem Barneyja Greenwayja, občasno celo Terrorizer. Kitare so paša za ušesa, ker so brutalne v stilu zgodnjih grind/death vložkov Jesseja Pintada, David in Roman lepo odigrata e…

    Preberi recenzijo ››

  • 15. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Dickless Tracy

    Dickless Tracy so na svoji spletni strani odprli forum (sekcija Grindbook). Obiščite, sodelujte, grindajte! /I.C./
  • Life In Ruin

    15. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Life In Ruin

    Če nič drugega, je tale metalcore skupina izredno agresivna. Ampak je še vedno metalcore. If Hope Dies spominjajo na mid-tempo brutalne dele Killswitch Engage z družbeno kritičnostjo Unearth ter melodično brutalnostjo kitar Darkest Hour.
    Life In Ruin je precej poslušljiv izdelek, ki znotraj te scene ni toliko klišeiziran. Resda so predvsem vidni vplivi Soilwork in evropske mosh šole, ampak tokrat to ni tako moteče. Burned Out je opening track, ki kar zabije zvočnike s svojo močjo, Anthem For The Unemployable ima zelo dober refren, Fear Will Keep Them In Line ima izredno dobre in malce morbidne…
    Preberi recenzijo ››
  • When Excuses Become Antiques

    8. 5. 2006, Ivan Cepanec

    When Excuses Become Antiques

    Ne glede na vso promocijo so Phoenix Mourning resnično samo kaplja v morju. To je band, mimo katerega boste šli z velikim veseljem, ko boste slišali že prvi komad z neumnim naslovom Across Twenty-Six Winters. Mislim, da je tole že preveč. Pet tipov, ki izgledajo kot naslovnica najstniške revije (čeprav so tetovirani in »evil«), se spravlja združiti skupaj svojo ljubezen do metala in novodobnega popa.
    Že samo ime je klišejsko in nesmiselno, nato pa vidite naslove komadov (One January Morning, A New Decor, My Future Actress itd.), kaj šele slišite glasbo; in potem CD leti ven z ultrazvočno hitro…
    Preberi recenzijo ››

  • 5. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Nile / Yyrkoon / Psycroptic / Vulvathrone

    VPK, Ljubljana, 24. 4. 2006

    Končno je prišel dan, ko so k nam stopili faraoni in absolutni vladarji ekstremnega death metala, Nile. Pričakovanje je bilo veliko in kar šokiran sem bil, ko sem videl, da pred VPK-jem ni niti pol toliko ljudi kot sem jih pričakoval. Prijetno presenečenje številka ena je bilo dejstvo, da so nenapovedani vskočili Tasmanci Psycroptic, kar je mnogim pognalo kri po žilah.
    Najprej so oder dokaj uspešno onečastili porno-gore-grinderji Vulvathrone, ki so se tokrat prikazali kot samo trio, ker je en kitarist postal gay in preživel večer ob gledanju Razočaranih gospodinj, medtem ko je pevec doma pod v…

    Preberi reportažo ››
  • Now, Diabolical

    5. 5. 2006, Ivan Cepanec

    Now, Diabolical

    Satyricon so resnično po svoje kontroverzen band. Vedno so nekako isti, ampak drugačni, kljub vsemu pa so z vsako ploščo bolj nepredvidljivi, pa tudi bolj hladni. Mnogi mislijo, da je prestop na večjo založbo običajno usoden, a tega se pri Satyricon ni bati. Po plošči Volcano, kjer so se resnično izkazali, smo se spraševali, kaj bo sledilo. Naj takoj povem, da je Now, Diabolical čisti rezultat naravne evolucije Satyricon, ki nekako povzema zadnji dve plošči, dodaja surovost prejšnjih, drži hladnost in zlobo klasičnega black metala in je izredno poslušljiv kljub navidezni enostavnosti.
    Otvoritv…
    Preberi recenzijo ››

  • 27. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Sinister / Dickless Tracy

    MC, Brežice in Klub Kset, Zagreb, Hrvaška, 20. in 21. 4. 2006

    Natančno štiri leta potem, ko so s Cannibal Corpse razturili Ljubljano, so se Sinister ponovno oglasili v Sloveniji in sicer v majhnem metal mestecu – Brežicah. Nastop je bil časovno precej zanimiv, ker se je pričel ob 20-ih in končal ob 22.15, za razliko od mnogih pa se je koncert začel z minimalno (15-minutno) zamudo. Ljudi se je nabralo vsaj 60, kar je bilo mnogo premalo za tako legendarno skupino (izgovori o oddaljenosti, ki jih navajajajo razvajenčki, ne štejejo, saj imajo Brežice eno najboljših prometnih povezav v Sloveniji), vendar se je vseeno izkazalo, da šteje kvaliteta folka, ki si …

    Preberi reportažo ››
  • Milgram

    27. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Milgram

    Undertow so po svoje nekako zgrešena izvedba, kljub potencialnim in občasnim pozitivnim točkam. Takoj naj povem, da je album res catchy in veliko pesmi vam bo ostanek dneva brez težav odmevalo v glavi. Stvar je precej heavy, melanholična, z zlahka zapomljivimi refreni, dobra za sprostitev.
    Kaj pa je problem? Ne toliko viden vpliv švedskih zvarkov, temveč ves vtis, ki meji na nekaj podobnega Soundgarden ali pa Nickelback, samo z močnejšim zvokom kitar in breakdown deli. Vse zveni nekako popovsko in grungeovsko predvsem zaradi mixa bay area influenced vokala in nizkotonske, skorajda spoken word …
    Preberi recenzijo ››
  • Let The Tempest Come

    25. 4. 2006, Ivan Cepanec

    Let The Tempest Come

    Če me je prvenec Rising Tides Of Oblivion pognal v beg stran hitreje kot bi vampir zbežal pred križem, me je Let The Tempest Come prikoval na mesto. Čeprav Neaera še vedno ne odstopajo od svoje ljubezni do modernega mosha in švedskega melodičnega death metala, pa so vseeno posneli hudičevo dobro ploščo.
    Tipično švedski so dvojni kitarski napadii (večinoma harmonije pri riffih), mid-tempo in up-tempo beat, kričeč vokali, lead deli in solaže. Kaj je sploh še novega? No, prvi je večji delež death metal growla, ki je izredno dober in jasen, bobnar je razširil miks dinamike na dober miks med različn…
    Preberi recenzijo ››