recenzije

8. 11. 2017, Dejan Klančič
Cradle of Filth – Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Cradle of Filth
Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Nuclear Blast, 2017
Ker je pri Cradle of Filth malo težje opremiti albume z zaporedno številko, se bom tega tokrat izognil in Cryptoriana enostavno označil samo kot naslednika celovečerca Hammer of the Witches. Poleg umazanca Dannyja je tudi preostali del zasedbe ostal nespremenjen, tako da smo lahko poslušalci vsaj deloma že vnaprej predvidevali oziroma pričakovali, kakšen bo album. No, vsaj posamezni elementi na Cryptoriana – The Seductiveness of Decay niso nobeno presenečenje, medtem ko album v celoti vseeno zna preseneti.
Cradle of Filth so me z aktualnim albumom presenetili v prvi vrsti z dejstvom, da so ust…

2. 11. 2017, Nejc Vidrih
Blut Aus Nord – Deus Salutis Meæ
Blut Aus Nord
Deus Salutis Meæ
Debemur Morti Productions, 2017
Blut Aus Nord se po tretjem delu iz zbirke »starodavnih spominov« Memoria Vetusta izpred treh let z novim studijskim ploščkom vračajo v industrialno orientiran (in vse manj) black metal, v katerem so z leti postali celo bolj domači kot v atmosferičnem black metalu, ki ga najdemo na prej omenjeni trilogiji in pri Blut Aus Nord začetkih. Naslov zbuja asociacije na prelomni album The Work Which Transforms God, od izida katerega je preteklo že skoraj desetletje in pol in za katerega je moč reči, da je pustil pomembno sled v širšem metalskem prostoru prvih desetletij enaindvajsetega stoletja. Če se…

12. 10. 2017, Dejan Klančič
Belphegor – Totenritual
Belphegor
Totenritual
Nuclear Blast, 2017
Verjamete ali ne, Belphegor so izdali svoj enajsti studijski album. Medtem ko se nekateri ob tej novici držijo za glavo, češ »Pa kaj hudiča sploh še izdajajo albume, saj so že s prvim albumom povedali vse, kar so imeli za povedati?«, bi jih drugi radi ustoličili na black/death prestolu, češ »Belphegor so danes bolj pristni kot Behemoth!«. Glasba tako enih kot drugih je stvar okusa, dejstvo pa je, da se bom v teh vrsticah osredotočil na Ritual Mrtvih sosednjih Avstrijcev.
Glavna lastnost predhodnika Conjuring the Dead je bila njegova tipičnost. Albumu se je takoj slišalo, kdo je njegov stvarite…

10. 10. 2017, Nejc Vidrih
Chelsea Wolfe – Hiss Spun
Chelsea Wolfe
Hiss Spun
Sargent House, 2017
Hiss Spun je uradno peti studijski plošček Chelsea Wolfe, in to le sedem let za »prvencem« The Grime and the Glow, ki nakazuje neko novo obdobje v njeni diskografiji.
Očitno je, da Chelsea Wolfe z vsakim novim albumom tone globlje v svet trših zvokov in spogledovanja s polnokrvnimi metalskimi prvinami. Na Hiss Spun se ta premik zdi še bolj izrazit kot na predhodniku Abyss, kar med drugim potrjuje tudi prisotnost Kurta Balloua v vlogi producenta ter Aarona Turnerja kot enega izmed gostov (komad Vex) na ploščku. Hiss Spun je tako tudi najbolj oddaljen od (neo)folk vplivov, ki jih najdemo na njen…

5. 10. 2017, Boštjan Sovdat
Tankard – One Foot in the Grave
Tankard
One Foot in the Grave
Nuclear Blast, 2017
Tankard so še eden izmed tistih bandov, pri katerih že vnaprej vemo, kako bo album zvenel, vendar pa jim tega ob njihovi prisrčnosti in dobrovoljnosti niti ne zamerimo. Pravzaprav jih prav to, da mejijo na samoparodijo, dela bolj relevantne od večine lokalnih sodobnikov, ki nam smrtno resno servirajo »bolj zrel material« (Destruction, Kreator ipd.), predvsem pa bolj pristne in iskrene.
One Foot in the Grave sicer na prvi pogled izgleda kot še ena hvalnica pivu, metalu in zabavi, a le na prvi pogled – pivu je namreč poleg naslovnice namenjen zgolj en komad (Secret Order 1516), album pa, na Gerre…

3. 10. 2017, Dejan Klančič
Venom Inc. – Avé
Venom Inc.
Avé
Nuclear Blast, 2017
Venom Inc. niso Venom. Čeprav so vsi trije člani (Demolition Man, Abaddon in Mantas) nekoč bili del prav te zasedbe, to danes več niso. In medtem ko so do nedavnega še veljali za nekakšen cover band, saj so v živo igrali izključno »priredbe« – vsi veste, zakaj navednice – jim tega po izdaji studijskega prvenca nikakor ne moremo več očitati. Možakarji so zdaj pravi band z lastno diskografijo, ki nadaljujejo svojo pot tam nekje, kjer so ostali, ko so skupaj ustvarjali v matičnem bandu.
Od takrat, nekje v začetku devetdesetih, do danes pa je minilo kar nekaj časa, in vsi trije glasbeniki so pilil…

29. 9. 2017, Dejan Klančič
Motörhead – Under Cöver
Motörhead
Under Cöver
WEA, 2017
Nikoli nisem bil največji sledilec Motörheadov. Tako kot vsak drugi metalec sem seveda vedel za band in temu primerno sem tudi poznal njihove največje hite, toda resnično poglobil sem se v band komaj v zadnjem desetletju njegovega obstoja. Tako sem še ujel njihova zadnja dva studijska albuma, Aftershock in Bad Magick, in si jih tudi dvakrat ogledal v živo, preden nas je za vedno zapustil Lemmy.
Čeprav torej Motörhead nikoli niso konstantno ali intenzivneje preko daljšega obdobja prihajali iz mojega domačega predvajalnika, so bili zmeraj in povsod prisotni nekje v moji podzavesti in zavesti. Ta…
22. 9. 2017, Dejan Klančič
Satyricon – Deep Calleth upon Deep
Satyricon
Deep Calleth upon Deep
Napalm Records, 2017
Pa ga imamo – deveti studijski album norveškega dvojca Satyricon. Tokrat smo čakali eno leto manj kot na predhodnika Satyricon, album pa je ponovno bil napovedan s singlom, tokrat z istoimenskim Deep Calleth upon Deep.
In koliko je single natančno napovedal album in koliko je zavajal? Ko je Satyr govoril o tem, da se na albumu nahajajo izredno različni komadi, zaradi česar je težko izbrati enega reprezentativnega, se niti malo ni šalil ali namerno zavajal. Toda Deep Calleth upon Deep je vseeno zelo dobro nakazal smer, v katero se je Satyr tokrat podal in ki je manj rokerska, se pravi spet bolj…

20. 9. 2017, Nejc Vidrih
Akercocke – Renaissance In Extremis
Akercocke
Renaissance In Extremis
Peaceville Records, 2017
V desetih letih studijskega zatišja je verjetno že marsikateri Akercocke privrženec obupal nad možnostjo, da bomo še kdaj dobili kak nov dolgometražni izdelek izpod rok te londonske zasedbe, toda nekje v lanskem letu je band le oznanil, da je napočil trenutek za šesti plošček, ki je temo sveta ugledal konec avgusta letos.
Promocijske fotografije banda pred izidom albuma so nakazovale estetsko spremembo, saj so dnevi suknjičev in kravat očitno minili. Toda že po prvih nekaj skladbah se izkaže, da se na drugi strani Akercocke glasba ni radikalno spremenila, temveč gre prej le za simbolno spremem…

12. 9. 2017, Dejan Klančič
Animo Aeger – Ab-Fakt
Animo Aeger
Ab-Fakt
Cirsium Kollektivet, 2017
Odkar sem odkril Animo Aeger, sem oboževalec. Iz tega razloga sem tudi bil vesel, ko sem nedavno v spletu opazil, da se je band le nekaj mesecev po tretjem studijskem albumu KotzeAdel vrnil z novim studijskim posnetkom. Tokrat gre za EP, ki nosi naslov Ab-Fakt.
Ab-Fakt ali grobo prevedeno Od-Jebano je skupek treh pesmi, ki po minutaži ne presegajo 20 minut. Te tri pesmi ponovno predstavljajo za Animo Aeger tipičen avantgardni black metal, kar v praksi pomeni pogosto uporabo akustične kitare in klaviatur ter tokrat nekoliko bolj poudarjeno bas kitaro. Samo po sebi nič posebnega, če ne bi proizv…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
20. nov.
Ameriški progresivni death metalci Contrarian izdajo prvenec Polemic
2015







