Počasi mineva šest let, odkar so Dimmu Borgir, norveški veljaki simfoničnega black metala, izdali Eonian, še vedno svoj aktualni studijski dolgometražec. Za krajšanje časa do naslednje izdaje je band od takrat do danes ponudil live album Live at Dynamo Open Air 1998 ter kompilaciji Dust of Cold Memories in Inspiratio Profanus. Od navedenih treh je slednja pritegnila dovolj moje pozornosti, da sem se odločil, da ji namenim nekaj besed. Ta prinaša osem priredb, ki so bile v preteklosti sicer že izdane, a nikoli na skupnem nosilcu zvoka. Seznam pesmi je takšen:

Black Metal (priredba Venom, sprva i…

Simfoničnega metala pa menda še nisem recenziral. Recimo torej bobu bob in se danes posvetimo našim zahodnim sosedom Elegy of Madness, ki so pozno jeseni izdali peti studijski album z imenom XI. Enajstka dopolnjuje glasbeni katalog, v katerem so že The Bridge of Sighs (2009), Brave Dreams (2013), New Era (2017) in Invisible World (2020), za katerega so posneli še koncertno verzijo albuma v Fusco Theater. Toliko o suhih dejstvih.

Nisem strokovnjak za simfonični metal, razen če me vpraša mična rdečelaska v korzetu, odeta v črnino. Takrat se ne le spoznam na zvrst, takrat celo osebno prijateljujem…

Ja, gothic/death/doom metal iz Združenih držav v veliki večini primerov predstavlja evropskim doomovskim ušesom bolj eksotiko kot standard¹. V svojem dolgoletnem romanju po teminah dooma sem se srečal le z dvema omembe vrednima predstavnikoma te podzvrsti iz ZDA: Novembers Doom in pred njimi Morgion. Njihova plošča Solinari je nekaj manj kot uro dolga žlahtna stvaritev, ki povezuje strašji (bolj death kot) doom metal z njegovo kasnejšo gotsko različico, v kateri imajo večjo vlogo čisti vokali. Ploščo krasi tudi glasbi stilno zelo ustrezen booklet oziroma knjižica.

V svet statične zatohlosti vr…

Nagradna igra: sodeč po imenu so The Lion’s Daughter (možen je le en odgovor):

a) nemški power metal band, ki išče navdih v Richardu Levjesrčnem;
b) angleški NWOBHM spin-off band od British Lion, ki je nastal z izhodom ustanovnega člana Steva Harrisa in poleg njega vključuje tudi njegovo hčerko;
c) ženski empowerment symphonic death metal band iz Nizozemske, ki je proti depilaciji vseh delov telesa;
d) okoljski metal band iz Južne Afrike, ki se zavzema proti safarijskemu lovu;
e) militantni veganski metalcore band iz ZDA, ki verjame, da je kralj živali vegan, želi prepričati leve, naj iz antilop pr…

Po albumu Musica Macabra je v taboru domačega doom metal dvojca padla odločitev, da je ponovno čas za krajšo studijsko izdajo. V ta namen se je dvojec povezal z italijanskimi psihedeličnimi doomerji Black Spell, skupaj pa sta zasedbi življenje podarili štirim novim komadom, ki jih združuje skupen vinilni nosilec zvoka z imenom Rito Funebre.

Najprej se na splitu predstavijo Italijani, in sicer s komadi The Fires From Hell, Demon's Night in Black Chains of Death. Komadi se odvijajo v srednje hitrem tempu in pri tem častijo starošolski doom metal, okultni rock/heavy metal. Medtem ko je kitara poti…

Ameriška death metal postava Vitriol je preteklega januarja izdala Suffer & Become, drugi dolgometražni album. Vitriol je četvorka iz Oregona, aktivna od leta 2013. Od nastanka dalje je skupina s svojo glasbo postopoma potiskala nove meje ekstremnega v glasbi, (dotedanjo) kulminacijo tega potiskanja lahko slišimo prav na tem zadnjem diskografskem naporu. Glasba zasedbe je namreč brutalna sinteza različnih ekstremnih podzvrsti z jasno prevlado death metal elementov.

Kot v preteklih izdajah je takoj v ospredju tehničnost glasbenikov, usmerjena v ustvarjanje tako težke glasbe, da sem ob prvem posl…

»Mono« je kar pogosta predpona v metalu, posebej v doomovskih vodah. Monolord, norveški doomerji, na primer. Monolithe, francoski kozmični doom. Monomyth, space rock/stoner rock iz Nizozemske. Intuitivno ima beseda kar negativno konotacijo, vleče na MONOtonost, kajne? Večno čakanje na nekaj, kar nikoli ne pride in je nam nedosegljivo, ne glede na to, kako se trudimo. Jaz sem glede čustev, ki me obdajo ob zvenu besede »mono«, dokaj v precepu. Monokromatska svetloba je super pogruntavščina v instrumentalni analitiki, kjer se vidna svetloba, mavrica, če hočete, razbije na posamezen odtenek (valov…

Obljuba dela dolg. Tako bi lahko razumeli izdajo aktualnega albuma Trolldom simfoničnih black metalcev Troll. Nagash, frontman in zadnji ustanovni član te norveške zasedbe, je namreč že leta 2013 obljubil nov album. Da vmes ni pozabil na svojo obljubo, dokazuje leta 2020 izdani EP z naslovom Tilbake til Trollberg, lani decembra pa je bil dolg končno poravnan.

In tako ga imamo, dolgometražni album številka pet iz hiše Troll. Da se Troll ne bodo poslužili industrijskih elementov, s katerimi so v preteklosti znali začiniti svoje izdelke, je dokazal že omenjeni EP. Bandovo odločitev nekoliko obžalu…

S pisanjem tokratne kolumne sem imel kar nekaj težav, v času od slovesa od Paranoidove ekipe piscev do sedaj so že odreveneli prsti in zarjaveli možganci. Prvotne ideje o filozofsko–socialnokritičnih diskusijah sem opustil, saj domnevam, da bralci na to platformo ne zahajajo, da bi poslušali gostilniško jamranje. Raje se bom lotil razglabljanja o konkretnih stvareh, zato sem si izbral v preteklem letu izdano ploščo The Crimson Temple grške skupine Varathon, jo preposlušal in sklenil povedati nekaj besed o njej.

Varathron so skupina, ki obstaja že prav toliko let kot avtor prispevka, ter so kone…

Na lanskem Cahn Fest Warm Up Partyju sem postal sledilec te italijanske black/death metal zasedbe, ki straši po obličju Zemlje že od leta 2009. Od takrat je italijanska zasedba, ki je v teh letih doživela številne kadrovske spremembe, zaradi katerih je od ustanovne postave ostal samo še kitarist/vokalist Haruspex, izdala štiri celovečerce in dva polvečerca. Med slednje izdaje se šteje ravno polvečerec, ki je dobil ime For Death Is Fate.

For Death Is Fate prinaša štiri nove skladbe, ki bi morale nagovoriti ljubitelje melodičnega oziroma simfoničnega black/death metala. Osebno sem uspel vsaj med …