Američani Misery Index že dobrih dvajset let navdušujejo ljubitelje težke zvočnosti in hitre brutalnosti. Complete Control je sedmi dolgometražni album death/grind akta iz Baltimora, ki že 20 let na svojstven surov način ozavešča poslušalce o različnih socialnih neenakostih in problemih. Misery Index je dejanski ekonomski termin za indikator ekonomske ogroženosti navadnega prebivalstva držav.

Album sestavlja devet pesmi za skupnih 33 minut predvajanja. Značilna brutalnost in tehnična izpopolnjenost skupine ustvarjata eksplozivni amalgam, v katerem se surovost in direktnost punka in grinda spaja…

Nemški power metalci Victorius so izdali svoj šesti studijski album oziroma drugi, odkar so postali gospodarji dinozavrov v stilu gloryhammerske komedije. Govorimo torej o tematikah, na katere je večina ljudi pozabila nekje v petem ali šestem letu starosti, power metal pa jih je nekako šele v zadnjih letih popolnoma prevzel in reinterpretiral v metalskem stilu. Nove generacije power metal bandov so krive za ponoven razcvet te podzvrsti metala, saj si vse več bandov rado izbere (bolj ali manj NEresno) tematiko in na podlagi te izda večje število albumov.

Neresnost tematik je dosegla nivo, da pus…

Dream Vision je stranski projekt Jana Oblaka, ki se je (slovenski) metal sceni sprva predstavil kot nosilec post black metal projekta Zorya. Projekt je zaživel (menda) v začetku tega leta, 15. maja pa je izšel tukaj recenzirani prvenec Rêves. Ta je posvečen mešanici žanrov, kot so blackgaze, post rock in electronic darkwave, s temelji na (post) black metalu.

Ne glede na pestro mešanico menim, da se te ne rabite ustrašiti. Razlog za to je enostaven, kajti poslušalec ne dobi servirane celotne mešanice naenkrat. Prehodi iz posameznih žanrov ali podžanrov so tekoči, Jan pa se v posameznem trenutku …

Ob koncu preteklega tisočletja se je tudi viking/black metal pričel razvijati v vsaj tri smeri: nekatere skupine so ostale prevladujoče zveste blackmetalskim koreninam (npr. Helheim), druge so vsaj še nekaj časa ohranjale (glasbeno) ravnotežje med blackerskimi koreninami in novorazvitimi kompozicijskimi viking metalskimi koncepti (npr. Enslaved), v katerih je iz drugega vala black metala tudi vzcvetela mladika viking metala, medtem ko so se tretje bolj ali manj predale novim glasbenim trendom časa in so blackerske prvine podzvrsti umaknile v ozadje v korist primata rabe novih kompozicijskih ko…

Ponovno po treh letih imamo opravka z novim albumom francoskih black metal avantgardnežev Deathspell Omega, s čimer se je zasedba približala pogostosti izdajanja albumov na začetku svojega ustvarjanja. The Long Defeat je bandov osmi dolgometražec, ki prinaša kakovosten black metal, s katerim pa ponovno razdvaja.

Tokrat so si Deathspell Omega privoščili album, ki je dokaj »sprejemljiv« in »dojemljiv«. Album se začne s komadom Enantiodromia, ki je najdaljši. Temu primerno se album začne umirjeno, stvari se razvijajo počasi, v nekakšnem ritualističnem slogu. Trojica postopoma vpelje z lahkoto obv…

Končno se po petih letih od izdaje Gods of Violence vračajo tudi Kreator, ki tokrat predstavljajo album Hate über Alles. Grafika tega albuma ni nič novega, precej v tipičnem stilu, ki smo ga vajeni pri Kreator, sam album pa je zaradi eksperimentiranja gotovo svojevrstna posebnost. Kaže, da bo ta album precej razdvojil poslušalce, saj pušča dokaj mešane občutke. Na njem namreč najdemo vsega po malem, zato bo tistim, ki imajo radi starejše izdaje, verjetno nevšečen. Tisti, ki so bolj odprtega duha, pa bodo takoj opazili precej heterogenosti. Kreator so sicer vajeni eksperimentiranja. Če jih kdo …

Malo več kot leto dni po albumu Svarunistična protikultura smo marca letos prejeli že njegovega naslednika. Ta nosi naslov Modra veda in je za razliko od prvenca nekoliko obsežnejši. Konkretno je govora o štirih komadih oziroma četrt ure glasbe več.

In to je tudi glavna razlika med obema izdelkoma, kajti glasbeno se pri Yezdin ni spremenilo kaj dosti. Psihedeličen heavy metal z black metal vokalom še zmeraj temelji na dominantni uporabi klaviatur v kombinaciji z visokotonažnimi kitarskimi melodijami. Zaradi konstantne uporabe klaviatur ima poslušalec občutek, da je band ves čas v pogonu, z njim…

Ufomammut je zanimiv projekt, ki že 20 let poplavlja stoner doom sceno z okultizmom in težko psihedelijo. Trojica iz Piemonta se pet let po izdaji odličnega albuma z naslovom 8 vrača na sceno z deveto dolgometražno ploščo z naslovom Fenice. Simbolika ognjenega ptiča ni bila izbrana zaman, saj je izdaji zadnjega albuma sledil odhod zgodovinskega bobnarja, kar je skupino potisnilo v obdobje dvomov in nejasnosti. Band je z novim bobnarjem vsekakor kot feniks ponovno vstal iz lastnega pepela, a tokrat v nekoliko spremenjeni obliki.

Album je sestavljen kot en komad, razdeljen na šest delov, kar je …

Kaj dobimo, če združimo člane Neurosis, Amenra in Sepulture? Kakovostno trpljenje! Absent in Body so namreč nov doom projekt Mathieua Vandekerckhova in Colina H. van Eeckhouta skupaj s Scottom Kellyjem in Igorjem Cavalero. Projekt je nastal leta 2017, ko je Mathieu Vandekerckhove prišel v stik s Scottom Kellyjem za ustvarjanje skladbe za kompilacijo. Ko se to ni izšlo, sta se projektu pridružila še ostala dva člana. Mednarodna postava ponuja temačno, eksperimentalno in težko glasbo, kjer je jasno zaznaven doom aspekt, in sicer od same naslovnice, ki priklicuje demone iz lovecraftskega imaginar…

Priznam, dobra stripovska naslovnica in čistokrvno stereotipičen logo sta garancija, da bom plato skoraj sigurno prijel v roke. Skoraj zato, ker je v 2022 tovrstnih bandov brdo in niso več vsi kul, če pa gre za album iz osemdesetih, pa obstaja možnost, da fašeš kake Pop Design soundalike praktično identična temu, da se originalni Pop Design spet združijo. In ena takih plošč je tudi Breaking the Silence od Heathen. Čeprav Lee Altus in kompanija nikoli niso zlezli v ligo prepoznavnosti Testament, Exodus in drugih Bay area velikanov, je tole monumentalen album. Zakaj?

Ker preprosto seka. Od prve …