»The view outside my window changed a lot since I was a child
Like all the years we buried, vanishing forever
'Cause also grief is just love with no place to go
Like all the years we buried, this place is death«

Avstrijski dvojec Harakiri For The Sky je eden izmed bolj znanih in največjih na paleti post-black metala, ravno letos pa obeležuje 10. obletnico delovanja. Peti studijski plošček z naslovom Mære bo zaradi koronske krize izšel z rahlim zamikom, namesto konec januarja bo svojo depresijo nad nas zlil 19. februarja. A verjemite, čakanje se bo splačalo. Če vam povem, da je na ploščku 10 komad…

Pri enočlanskem metal projektu Astora, ki se tematsko oziroma besedilno naslanja na videoigro Dark Souls, se z glasbenega vidika v zadnjem letu ni spremenilo dosti. Na kaj s tem ciljam? Gedo, edino ime za tem projektom, je v začetku lanskega leta izdal žanrsko zelo pester EP z naslovom Remnants of a Flame, letošnji studijski celovečerec pa se povsem naslanja na lani opisan progresiven melodični death metal z manjšimi vplivi black metala.

Upam, da zdaj te moje navedbe niste razumeli tako, kot da plošček The First Flame ni nič drugega kot samo kopija že slišanega. Nikakor ne. Gre za to, da je om…

Seattle – mesto Kurta Cobaina. Seattle je v glasbeno zgodovino zapisan kot rojstno mesto grungea, vsi pa vemo, kako je glasbena industrija z grunge eksplozijo v začetku 90-ih povozila tedaj cvetočo metal sceno, ovce pa so seveda sledile in rezultat je znan. Pa vendar bi Seattlu delali veliko krivico, če bi ga rockersko enačili zgolj z grungeom. Konec koncev gre za rojstno mesto Jimija Hendrixa, pa Heart so iz Seattla, mesto je imelo močno punk sceno, iz katere je izšel tudi Duff McKagan (Guns N' Roses), da metalskih legend Queensryche, Sanctuary in Nevermore sploh ne omenjam. No, še preden so …

Mork je norveška black metal zasedba, za katero trenutno stoji samo še eno ime, in sicer Thomas Eriksen. Kratek čas je omenjeni možakar sodeloval z Lucassom na bobnih, a ti časi so že dolgo mimo, tako da so dejansko vsi studijski albumi iz hiše Mork izšli kot izdelek enega samega človeka.

Tako seveda tudi recenzirani EP, ki je ugledal luč sveta konec novembra lanskega leta. Polvečerec Pesta vsebuje štiri komade, od tega enega novega, eno priredbo in dva live posnetka. Začne se z naslovnim komadom, ki z več kot sedmimi minutami premore najdaljšo minutažo tega izdelka. Pesta s svojim umazanim, a…

Težko-mehak zvok nemških simfonikov je zopet na obzorju. Imidž na prvi pogled, sploh pri zadnjem albumu, malenkost spominja na elektroniko banda Amaranthe, je pa njegovo čisto nasprotje. Moška zasedba vihti kitare, bobne in bas, z Jennifer Haben na čelu pa Beyond the Black spadajo v družino symphonic/power metal bandov s prodornimi vokalistkami.

Album je sicer bolj rockovsko kot metalsko težak, kar pa ni nujno slaba lastnost. Poseben element, ki ga Beyond the Black uporablja, je zvok simfoničnih instrumentov, ki je včasih komaj zaznaven, pa vseeno ključen. Zdi se, da je barva Jenniferinega gla…

Ashine so melodična death metal zasedba s Ptuja. Z zasedbo sem se srečal pred malo več kot polovico desetletja, ko sem smel recenzirati njen prvi studijski izdelek, in sicer samonaslovljen EP. Če se še spomnite tega izdelka ali če ste celo njegov lastnik, potem veste, da so Ashine že nekdaj zastavili svoji glasbi široke okvirje. In to se ni spremenilo do konca lanskega leta, ko je band končno uspel poviti svoj dolgometražni prvenec z imenom Force of Nature.

Če v naslovu prepoznate namige o silni Moči narave, ste s tem prepoznali bandove namene, toda silna ni samo Moč narave. Sila močne so bile…

Decatholicize so leta 2017 vstali od mrtvih, a po reakcijah poznavalcev sodeč ne tudi iz pozabe. Štajerska death/thrash metal zasedba, ki je med letoma 1989 in 1991 delovala pod imenom Newsagent, nato spremenila ime v Decatholicize, pod tem imenom leta 1993 izdala demo posnetek in nato naslednje leto utihnila skorajda za vedno, je danes »končno« izdala svoj prvi studijski dolgomeztražec. Plošček nosi naslov Remains of Dominance, glavni gonilni sili za njegov nastanek pa sta bila Alen Breber na bobnih in Mladen »Bula« Buletinac na ritem kitari. Možakarja, ki sta hkrati odgovorna tudi za vsa prv…

Švedsko-danska naveza se drži običajnega dvoletnega premora med posameznimi albumi, ki (namerno ali ne) padejo na soda leta. Leto Gospodovo dvatisočdvajseto je bilo torej čas za izid ploščka Manifest. Elyze Ryd, ki z ikoničnim čopom in glasovnim razponom spominja na švedsko Ariano Grande, zopet vriska poleg growlow Henrika Englunda Wilhemssona, ki je že pred časom zamenjal Andreasa Solveströma. Družbo na vokalih jima s čistim petjem dela Nils Molin, nadomestek Joacima Lundberga izpred štirih let. Kljub zamenjavam so Amaranthe od leta 2008 do danes uspešno obdržali harmonijo treh različnih voka…

» ... Ich weiß
Allzu gut
Wie flüchtig
Dies alles ist
Wie schnell
Diese Schönheit
Abschied nimmt
Wie plötzlich ...«

Človek in njegovo dojemanje lastnega bita sta naravnana na izpolnjevanje lastnih potreb po vsem, kar ga osrečuje, povzdigne v sfere, kjer dojemanje bita ni več le delček obstoja, ampak postane vodilo poželenja. Pri tem pa pozabi na minljivost, na počasno propadanje, umiranje in končni razkroj. Na to ga več kot dobro vsakič znova opominja narava, saj s prehodi letnih časov prikazuje krog življenja, ki se začne z rojstvom in konča s smrtjo.

Tako se tudi prehod iz jesenske barvitosti v hla…

Vam je všeč death metal? Tisti pravi, old school, z zvokom, kot da bi bilo vse skupaj snemano na kasetniku? Zvok, ki ga zelo dobro predstavijo klasični albumi zasedb, kot so Obituary, Grave in Bolt Thrower? Če je vaš odgovor da, vas vabim k branju spodnjih vrstic, v nasprotnem primeru pa si boste morali navdih za novo glasbo iskati drugje.

Vsem ljubiteljem starega, pristnega death metala z veseljem predstavljam zasedbo Frozen Soul in njihov prvi dolgometražec Crypt Of Ice, ki je izšel v samem začetku januarja pri Century Media Records. Kot je mlado novo leto, je mlada tudi omenjena zasedba. Tr…