Takoj ob prihodu na blagajno me je pričakal hladen tuš. Dolgo načrtovan in v zadnjem trenutku potrjen intervju je tour manager tik pred zdajci prestavil na zgodnejšo uro, ko sem se z avtom še nahajal na poti proti prestolnici. Neljuba okoliščina sicer s samim nastopom vseh treh bandov, ki so na prvi četrtek veselega decembra združili glasbene moči za zabavanje slovenske, avstrijske, italijanske, hrvaške in še kakšne publike, nima nobene zveze, a pogovora z enim od dveh glavnih odgovornih razvoja black metala sodobnega časa sem se resnično veselil.

Točno ob napovedani uri so na oder stopili šti…

Prvi december leta Gospodovega dva tisoč trinajst je bil zaznamovan z za nedeljo presenetljivo kvalitetnim naborom koncertov: v ljubljanskem Channel Zeru so razgrajali thrash prvaki Death Angel, v zamejstvu, natančneje v italijanskem Vidmu, pa so na zadnjem datumu svoje evroturneje (katere večji del so odigrali z Ugly Kid Joe) razgrajali še eni legendarni Američani – Skid Row.
Koncert je potekal v nekakšni šolski telovadnici pod okriljem organizacijske ekipe Udine Rock Nights in promotorja Luigija Vignanija, ki se je za slovenske poslušalce in novinarje zares zgledno potrudil, in tako nas je o…

Kranj je po ukinitvi delovanja Bazena in kasneje Subarta dobil novo alternativno zatočišče. Na začetku (torej kmalu po odprtju) smo s skeptičnimi pogledi prišli na prvih par koncertov v zapuščeno stavbo ob železniških tirih, začetni skepticizem pa je takoj prekinil kvaliteten (reden) program, nadgradnja všečnega prostora (s super lučmi, projektorji itd.), super ekipa, ugodne cene in še kaj. Trainstation Squat se je tako ponovno zavil v črnino, metalska maša se je odvila v večernih urah petkovega večera, nastopile pa so tri skupine. Ob praznovanju metalskih rojstnih dni in ostalih zeliščarskih …

»Gradec ni daleč. Iz Mute je celo bližje kot Ljubljana.« S to mislijo smo se odpravili poslušat (predvsem) Dark Tranquillity, ki so letos iz svojega repertoarja izpustili Slovenijo. V spominu jih imam kot »jesenski band«, saj so ponavadi obiskali Ljubljano v zadnji četrtini leta (npr. decembra 2005, oktobra 2010, novembra 2011). Tokrat so jih kot »stalni« spremljevalci na turneji spremljali Tristania, ki na prvi pogled nimajo z göteborškim melodičnim death metalom nič skupnega, saj jih uradna oznaka žigosa s simfoničnim/gotskim metalom. Spremenljivka na turneji pa so »ta tretji, ki igrajo zrav…

Dišalo je po zimi in oster veter je le še povečeval občutek bližajoče se begunke, ki se večji del leta skriva onkraj te dežele. Tisti bolj radovedni so jo že šli okusit k sosedom ali pa mogoče še kam dlje. In ta ponedeljek je bil tudi koncertni dan. Proti popoldnevu so oblaki zakrili rajanje sonca, ki je naposled proti večeru počasi le cepetalo naproti snidenju s prekooceanskim zahodom. Nekaj ur kasneje pa so se pričeli v urbanem okolju ljubljanskega kulturnega središča Metelkova počasi zbirati kovinoslušalci. Dirty Skunks sta že pred časom najavila datum, ko se bo turneja Razors Across Europe…

Uradna napoved koncerta je bila ob 21. uri, a zaradi bednega vremena sva se s kolegom odločila, da pričneva z dogodkom že ob 18-ih. Vzdušje je bilo kljub zgodnji uri zadovoljivo, ljudi je sicer bilo le za vzorec, še to so bili najverjetneje organizatorji. Iz zvočnikov so sekali Meshuggah, no, vsaj toliko časa, dokler niso nastopile tehnične težave in je glasba za nekaj časa utihnila. Bila sva edina, ki sva sedela za mizo v klubu in pila pivo. To je pač luksuz, če si nekadilec. Debata se je vlekla dolgo in kmalu sta k mizi pristopila nasmejana fanta in spraševala, če sem jaz v ekipi organizator…

Začelo se je z mednarodnim prevozom na Dunaj, družbo sta nama s Kajo delala Nemec in Mehičanka. Štartali smo dokaj zgodaj, saj sem bil dogovorjen za intervju z Obscuro že ob 17h. Morda je bila kriva uporaba angleščine v avtu, da smo bili angleško točni v Szenu, točno ob 17h. Poleg naju s Kajo in organizatorjev je bil na prizorišču še nek Hrvat, ki se je na Dunaj vozil več kot šest ur z vlakom. Nosil je ogromen narhbtnik, v njem pa obilico naslovnic zgoščenk in ostalih ustreznih zadev, vrednih avtograma. Prosil me je, naj ga slikam s Stevom DiGiorgijem, nato se je od sreče skoraj zjokal. Pokaza…

Po sedmih letih čakanja je bil deževno-megleni torek za mnoge pristaše kvalitetnega finskega metala vrhunec letošnjega izbora koncertov v Sloveniji. Ljubljano so namreč obiskali najbolj znani melodic death metalci Children Of Bodom, z Alexijem Laihom na čelu. Ti so Slovenijo nazadnje obiskali leta 2006 in sedem let čakanja se je obrestovalo v najboljši možni luči. Celotno dogajanje se je (že skoraj tradicionalno) začelo pred trgovino Master Of Metal v centru Ledina, kjer so se že malo po četrti uri popoldne začeli zbirati vsi tisti, ki za nobeno ceno niso želeli zamuditi ekskluzivnega srečanja…

V zaključku novembra je sedaj že nekaj let tradicija, da se medvoško Jedro spremeni v pogansko mesto, kjer je vedno slišati speve naravi, folk glasbo, bojne epe, pagan metal in seveda velike količine piva. Tudi tokrat so postregli z dovršeno organizacijo, posebnim slovenskim pivom Carniola, vsemi možnimi vrstami nakita in ročnim nogometom, kar je letos novost v Jedru.
V tokratni ediciji je organizatorjem uspelo pripeljati finske melodic death metalce Brymir, ki ne le, da so prvič v Sloveniji, ampak tudi prvič izven Finske, hrvaško folk zasedbo Svarica in slovenske atmosferične black metalce Ag…

In sedaj nekaj povsem drugačnega. Že ponedeljek, 11. novembra, je bil drugačen od običajnih ponedeljkov, ko se zjutraj z obilico jamranja zvališ iz postelje, prismodiš kavo ter med šepanjem v šolo, faks, službo ali na zavod za brezposelne tuhtaš o izumu časovnega stroja, ki bi te izstrelil na petek. Ta ponedeljek je zaznamovalo napeto pričakovanje večernega koncerta v Gala Hali. Tudi nabor nastopajočih skupin je bil precej drugačen od običajnega slušnega repertoarja železnoglave množice Paranoidovih zvestih spremljevalcev. In nenazadnje, vse skupine igrajo neobičajno glasbo, tako, ki je običaj…