Dimmu Borgir. Norveški band, ki ga pozna malodane vsak, ki je kadarkoli tudi slišal za black metal. Tisti black metal, ki se"rad" pokaže na soncu in ki ni nujno skrit v kakšni jami nekje daleč na mrzlem severu. Band je v zadnjem letu šel skozi precej turbolentne spremembe v postavi, posneli pa so tudi nov, njihov osmi (oziroma deveti – če štejemo ponovno posnet Stormblast) studijski album Abrahadabra, ki bo izšel konec septembra. Kitarist Silenoz si je med intenzivnim ukvarjanjem z novinarji vseh možnih kalibrov in kvalitet vzel nekaj minutk za Paranoid in se razgovoril o prihajujočem albumu.

Skeletonwitch prihajajo iz ZDA in so s tretjim albumom (Breathing The Fire, izšel 2009 pri založbi Prosthetic Records), vsaj zaradi pomoči metal medijev postali še bolj priljubljeni kot s svojo prejšnjo izdajo Beyond The Permafrost, ki so jo v Ljubljani promovirali maja leta 2008. Po dveh letih in pol objavljamo tale intervju (narejen na Metelkovi, maja 2008), ki ga je naš novinar naredil "čisto na blef" (beri: ni imel niti manjšega namena pogovarjati se z njimi, a njihova očitna metalskost je v njem prebudila spontano željo po metal intervjuju). Pogovor je potekal s pevcem Chanceom Garnettom, vmes pa se je našlo vsaj še sto petdeset drugih ljudi. Oglejte si jih danes v Orto Baru!!!

Slovenija je nekaj časa nazaj strašila z Duo Platin. Oregon, ZDA - tam danes straši Duo Platoon oz. odlični in ubijalski, alkoholizirani, s seksom, kasetami, vinilkami, skejtanjem in pravim metalom obsedeni duet NEKRO DRUNKZ, ki me je kontaktiral preko MySpace. Njun attitude je zakon: hitro, agresivno, brutalno in predvsem totalno underground. Bila je to ljubezen na prvi pogled. Glasbeno sta totalno old school in bolj death metal kot katerikoli novodobni MP3, še bolje pa je, ker SQUID NASTY (shredding guitars, vokills) in TALL CAN DYLAN DISGUSTOR (boben of death) živita metal 24/7. Skupina igra povsod - od dvoran do kleti. Intervju je nastal preko e-maila in je popolnoma politično nekorekten, tako da nežne dušice - FUCK OFF. Let the metal flow ...

Dark Tranquillity spadajo med tiste skupine, ki se jih šteje za začetnike neke nove smernice v glasbi. Poleg At The Gates in In Flames so za razvoj melodičnega death metala pomembni tudi Dark Tranquillity, ki so ostali zvesti svojim koreninam in ne sledijo nekim modnim trendom, ki trajajo le kakih pet let. Zato obstajajo že 20 let, kar so tudi praznovali na turneji Where Death Is Most Alive.

Po sedmih letih odsotnosti so Benediction končno posneli novi album Killing Music. Bobne po dolgoletni odsotnosti ponovno igra Neil Hutton, tako da so Benediction v "pravi" postavi, kar so tudi dokazali na zelo dobrem koncertu v Gali hali. Po koncertu je bil kitarist Darren Brooks kljub vinjenemu stanju pripravljen odgovarjati na kratek intervju.

SANELA: Mi lahko prosim za začetek najprej na kratko predstaviš band v trenutni zasedbi in vlogo vsakega izmed članov?
ŠREMF: Skupina ŠUS trenutno deluje v sveži zasedbi. V bandu smo jaz, Boštjan Avbršek – Šremf kot vokalist, kitarist in pa avtor glasbe in besedil. Sicer smo v prejšnji zasedbi glasbo ustvarjali skupaj, potem sem pač ostal sam. Tu je tudi David Toman kot prvi kitarist, ki je iz Celja in ki je včasih igral v Giljotini, Dragan Bagarić – Bagi je na basu in igra še v Interceptorjih in je tudi bivši član Giljotine. Pred kratkim pa smo se povezali še z bobnarjem, ki je iz Mežice in ki se je oglasil na naš oglas. Zanimivo se nam je zdelo, da je bil zainteresiran za delo na daljši rok, in čeprav je sam že takrat omenil, da bobnov ni igral že kar nekaj časa, nam je na avdiciji in s kasnejšim trdim delom dokazal, da si definitivno zasluži igrati v našem bandu. Torej Kičo Likavec na bobnih.

SANELA: Glede na zgodovino banda bi lahko rekli, da ste zamenjali kar nekaj članov. Kako delujejo stvari trenutno, kakšno je vzdušje v bandu in kako shajate?
ŠREMF: V bistvu se mi zdi, da smo v trenutni zasedbi med seboj na nekakšen način »soulmates«. Bobnar je prinesel veliko novega zagona, ostali člani pa delujemo, kot da bi bili rojeni skupaj. Verjamemo v dejstvo, da samo delo prinaša uspeh, zato se imamo za resen in zagnan band, v katerem ni mesta za »zajebancijo«. Za merchandise, organizacije koncertov in promocijo sem odgovoren in zadolžen jaz, ostali trije pa se pri tem postopno skušajo angažirati in mi pomagati.

SANELA: Kako vam uspe delovati in napredovati na relaciji Velenje-Celje?
ŠREMF: Če si v bandu s srcem ti to ni težko. Stvar je tudi v tem, da se dogovorov strogo držimo in kar se tiče vaj, je odpovedni rok najmanj dva dni, razen če ti je kdo umrl ali si si polomil obe roki in res ne moreš priti. Se pa načeloma dogovorjenega vsi držimo, ker smo dobesedno zasvojeni z glasbo in vaja lahko traja tudi po cel dan.

SANELA: Kaj vam kot skupini oziroma tebi kot posame…