Veliki ambasador nemškega jezika, Till Lindemann, je dober mesec pred začetkom evropske turneje z imenom Meine Welt Tour 2025 izdal prenovljeno različico debitantskega albuma Zunge. Tej je nadel naslov Zunge 2025, album pa opremil z dodatno ploščo, ki prinaša nekaj novih komadov. V nadaljevanju si bomo ogledali, kateri komadi to so in kaj ponujajo.

Preden preidemo na dodatni plošček, je treba povedati, da prvotni plošček vsebuje tudi single Ich hasse Kinder, ki leta 2023 ni našel poti na album. Prva zgoščenka nove izdaje torej vsebuje en komad več, ki pa je že znan.

Drugače je z drugo zgoščenko,…

Glasbeni opus skupine spremljam že kar nekaj časa, natančneje od izdaje odlične Pale Haunt Departure leta 2005. Njihove nastope sem imel tudi priliko nekajkrat spremljati¹ na vedno dobrih bandov polnem Brutal Assaultu. Glasba skupine pripada šoli ameriškega (deathmetalsko) intenzivnejšega doom metala. V splošnem njeno glavno moč oziroma prepoznavnost njihovega ustvarjanja predstavljajo razumljiv in oster growl, čustveno močan (tj. s čustvi nabit) čist vokal ter surov zvok glasbil. Skupina navadno izda ploščo, na kateri so vse pesmi dobre, z eno ali dvema, ki toliko izstopata, da v možganih ohr…

»Poslušate lahko We Are Here As One, dolgometražni prvenec domače groove/thrash metal zasedbe CowboyZ (nekoč Cowboys From Hell).« (vir: Paranoid, novica s 17. 9. 2025)

Ker smo lahko predhodno slišali kar tri komade, in sicer Leave Me Alone že celo pred tremi leti, naslovnega We Are Here As One pred dvema letoma in In Pain I Trust lani, smo glasbeno že bili vnaprej seznanjeni s tem, kam CowboyZi taco molijo. In moram priznati, da sem bil sprva presenečen. Ta okoliščina sicer nima nobene veze z današnjo recenzijo, a glede na bandovo zgodovino, ki je močno povezana z glasbo Pantere, sem pač pričak…

Dobrih šest let smo morali čakati na nov plošček slovenskih progresivnih stonerjev Ambra, a če se skupina stara kot dobro vino (in ne kislo mleko kot nekateri veliki bandi), je naša potrpežljivost še kako nagrajena. Druga plošča, izdana v samozaložbi, nosi pomenljiv naslov Remnant in predstavlja naslednje poglavje banda v njegovi že desetletje dolgi karieri.

Ob prvem poslušanju Remnanta takoj pomislim, kakšen (pozitiven) kulturni šok mora biti za poslušalca, ki je bil teh šest let »v temi« in ga primerja s prvencem Cor. Nekaj komadov smo imeli namreč priložnost slišati že kot predujem, bodisi v…

Helstar se ne dajo. Res je, da je bilo v zadnjih letih okoli njih nekaj zatišja in da je od zadnjega izdanega albuma minilo skoraj desetletje, a eni izmed pionirjev ameriškega power metala se v obliki »hudičevega plesa v maskah« vračajo v zavidljivi formi.

Kreativni duši banda seveda ostajata Larry Barragan in James Rivera, ki takoj z rušilnim naslovnim komadom pokažeta, da Helstar letom navkljub ne izgubljajo na ostrini, agresivnosti, zanosu in smislu ustvarjanja ubijalskih riffov ter eksplozivnih, bliskovitih solaž in konec koncev, kar je najpomembneje, top komadov. Prehod v Stygian Miracles …

Po poslušanju že ne vem več točno katere plošče ne vem več katerega (pod)žanra metala se je moje uho spotaknilo (v pozitivnem pomenu rabe izraza) ob surov zvok plošče Stupmørke – tretje celovečerne izdaje Norvežanov Blodkarsk.

Gre za srednje hiter black metal¹ z vrlinami klasične norveške šole z dobro zloženo, čustveno močno izrazno in izpovedno glasbo ter izrazitim vokalom. Glasba svojo melodiko črpa iz »temeljnih glasbil«, tj. iz igranja kitar ter bas kitare in se pri tem ne naslanja na rabo klaviatur. Igranje bobnov nastopa kot »joker iz ozadja«, ki zaokroža končno podobo, moč in lepoto pesm…

Potem ko so v lanskem letu nekoliko potešili glasbeno žejo svoje publike s krajšim EP-jem, so nam Alestorm letos predstavili svoj novi album. Po treh letih so se priljubljeni škotski pirati vrnili z novo ter nekoliko drugače strukturirano glasbeno pustolovščino, kot smo je vajeni. Na avanturo se tokrat podamo skozi zgolj osem skladb, ki skupaj dosežejo dolžino okoli 45 minut. Medtem ko se večina skladb po svoji dolžini giblje v ustaljenem okviru od treh do petih minut (kar časovno predstavlja približno polovico albuma), je druga polovica namenjena zgolj eni skladbi. Sicer precej kontrastna odl…

Švedski vojni metalci Sabaton letos z briljantnim tajmingom izdajajo enajsti album Legends. Ta nosi jasno sporočilo: »legende« – miti in zgodbe velikih osebnosti in dogodkov, ki so oblikovali svet. Sabaton tu ne obujajo zgolj bitk, temveč portrete junakov in ikon, od Templarjev, preko Džingiskana do Napoleona, združenih v epskem metal okvirju. S tem naslovom nasprotujejo pričakovanju še ene vojaške plošče, in tako razširijo lasten okvir pripovedovanja.

Zvok albuma se v večjem delu ne menja – ton ostaja »sabatonski«, toda že v uvodu prvega komada Templars zaznaš širšo plat tona: zborovski »backi…

Spomnim se še časov, ko smo bili mulci in smo šele dobro začeli spoznavati svet metala. Takrat je bil hobi številka ena odkrivanje novih ali vsaj nam neznanih skupin. Spomnim se, kot bi bilo včeraj, kako smo v tem uživali, ko je kdo odkril kakšen neznani one-man-black-metal band iz Poljske, ki ima v diskografiji kar dva demo posnetka. Da si pa to glasbo še našel na spletu za »download«, si bil pa tako ali tako nedvomni zmagovalec in v šoli ime tedna. Zlati časi, ko smo imeli doma več piratskih zgoščenk kot je dokumentov v vatikanskem arhivu. Ampak ti časi so že zdavnaj za nami. Danes, priznam,…

Po sedmih letih smo končno dočakali nov album Ad Hominem, in ker se o tem fenomenalnem black metal solo projektu na Paranoidu nič ne piše, dovolite, da vas razsvetlim.

Ad hominem je projekt z velikimi jajci, saj tematsko stopa po tankem ledu. Njegov stvaritelj Kaiser Wodhanaz se že zadnjih 27 let vztrajno zagovarja, da ne on ne »band« nista politična in nikakor ne sodita v sfero NSBM, besedila z obravnavo občutljivih tem pa so kvečjemu mizantropična [1]. K tej pomembni distinkciji zagotovo pomaga železni križec v logotipu ter runa Algiz, ki je sicer »škodljiva« samo v kontekstu. Majica, ki jo z…