V nekem zatohlem zatišju plavanja v majhnem in plitvem bazenu death metala (kar je slednji dolgo predstavljal edino in najekstremnejšo zvrst metala, ki se jo je dalo takrat dobiti pri nas) v prvi polovici devetdesetih let je moje oko uzrlo zelo mistično naslovnico hladnega, vendar mogočno delujočega pejsaža. Tudi naslov plošče je deloval vabljivo. Ravno radovednost, kaj se skriva za tem pejsažem in naslovom plošče, je pognala moje prste v denarnico, da sem kupil CD z naslovom Tales from the Thousand Lakes. Doma so moja ušesa, kot otrok ob rojstvu, prvič vdihnila finski, z ljudskim izročilom na…

Kaj je hujšega od , Evrovizije, ananasa na pici, spolno nevtralne vzgoje otrok, iz verskih razlogov pohabljanja penisov dojenčkov, formularja za nosečnice o epiduralni injekciji, kjer mora nosečnica označiti spol, ponavljati isto neumnost v nedogled in vsakič pričakovati drug rezultat, makrobiotičnih buritosih, jutranje kave na prazen želodec, slabe ustne higiene, čiščenja vsega s sodo bikarbono, homeopatskih zdravil, upoštevanja poslovnih nasvetov Jacka Welcha, črpanja lastne vrednosti iz števila lajkov in sledilcev v družbenih omrežjih, javnega nastopanja, 30 stopinj Celzija v Božičkovi vasi…

Diamond Head so med svojo kariero izdali nekaj koncertnih albumov, od zadnjega je minilo okoli deset let, in eden vplivnejših bandov NWOBHM se je odločil izdati novega. Zakaj pa ne, vmes so posneli dva zelo solidna studijska izdelka, Diamond Head ter The Coffin Train, ki ju je odpel nov frontman, Danec po rodu, Rasmus Born Andersen.

Za Diamond Head je bilo zadnje desetletje tudi eno boljših v njihovi karieri. Ob albumih so imeli nekaj lepih turnej, festivalskih nastopov, trenutno pa je band zaradi vstopa šefa Briana Tatlerja k Saxon v mirovanju. Super za Briana, da je končno stopil na, recimo t…

Britanski kovači mrtvega železa, Benediction, veljajo za pionirje evropskega in svetovnega death metala, saj že debelih 36 let pretepajo ušesa in masirajo pljuča zvestih železoljubcev. Četudi so morda nekoliko podcenjeni, so se z izdajami, kot sta na primer The Grand Leveller ali The Dreams You Dread, vpisali na seznam pomembnejših evropskih skupin, ki so prispevale svojih 5 centov k razvoju žanra in predstavljajo temelje mlajšim skupinam, ki so se tekom časa formirale z željo po preigravanju brutalnejših viž.

Seveda pa je skupina tekom let doživela kar nekaj sprememb in morda več padcev kot vz…

Pri pričujoči recenziji se mi je prvič zgodilo, da pravzaprav nisem vedel, kako naj se je lotim, saj glasba v mojih ušesih predstavlja nekakšno koherentno skupaj stoječo mešanico prijemov in prvin hard rocka in power metala. Temu vsled glasbe skupine ne zmorem uvrstiti na določeno mesto na razvojnem drevesu heavy metala. Na kratko – raba vokalov, način petja in igranje kitar me ponekod precej spominjajo na glasbeno zapuščino prvih plošč Masterplan, medtem ko nekatere druge prvine, npr. »manjša teža« distorziranih kitar drži glasbo bližje hard rocku. Po ozaveščenju in soočenju takega stanja sem…

Poletje je čas festivalov in britanski heavy metal veljaki Saxon so se odločili, da uradno izdajo svoj lanskoletni nastop na enem največjih svetovnih metal festivalov, na francoskem Hellfestu. Album je izšel še pred letošnjo edicijo festivala, in sicer kot samostojni posnetek na vinilu in digitalni verziji ter kot dvojni CD, kjer se zraven dobi še zadnji studijski izdelek Hell, Fire and Damnation. Pošteno, sploh glede na le dobro uro dolg posnetek. Najzvestejši privrženci in zbiratelji bodo posegli po LP‑ju, drugim veliko ponuja CD.

Dolžina gre torej v smer prvih live izdelkov Saxon, ne vseobse…

Sredi pisanja slavospeva (v nastajanju) »poganski« podzvrsti metala raziskujem, kaj za Varga se dogaja z njo. Po Enciklopediji metala kopljem po mladosti: Hromovlad – razšli, Žrec – razšli, Saltus – razšli, Nokturnal Mortum – skupaj, a na vojnem območju, Skyforger … nova plošča?? Kasneje vidim, da sem popolnoma spregledal Paranoidovo novico iz marca. Še dobro, kajti presenečenje je popolno!

Osvežimo spomin: Skyforger je latvijska pagan/folk metal zasedba, ki je v preteklosti burila duhove (in domišljijo). Davno pred Gojiro na otvoritvi olimpijskih iger so Skyforger žagali na latvijskih državnih…

Ker zasedbo Torsofuck na našem portalu omenjamo le redko, bom na tem mestu izkoristil priložnost in jo najprej predstavil. Gre za slam/brutal death metal/goregrind band iz Finske, ki je bil ustanovljen pred tremi desetletji. Kombinacija imena in navedbe žanra je že menda dovolj, da zainteresirani poslušalec z lahkoto ugotovi, da se band besedilno ukvarja z najbolj izprijenimi spolnimi praksami in deviacijami, ki si jih človek lahko izmisli. Poleg nazornih naslovov komadov in besedil pa je Mikko Friberg neomajna stalnica, ki že tri desetletja z brutalnimi vokali in hitrimi kitarskimi linijami s…

Joj, ko sem prebral ime skupine, se mi je v glavi naslikal strah v obliki dveh holcarjev v jodlarskih narodnih nošah, ki pod vršaci tirolskih ali bavarskih gora na zelenih visokogorskih livadah med kravicami z od mleka nabreklimi vimeni v stanju očaranosti do mentalne odsotnosti nad vso to krasoto alpskega pejsaža raztegujeta in stiskata mehove svojih frajtonaric ter tako odvračata marsovce pred napadom na Zemljo. Podobno me je plašila naslovnica prvenca skupine, ki je delovala kot promocijski plakat za tretjerazredni filmski fantazijski ep. In verjemite, da je bil občutek¹, ko mi je po sluhov…

Norveška zasedba Gaahls Wyrd, pri kateri se vse vrti okoli slavnega Gaahla (Trelldom, Gaahlskagg, Sigfader, ex-God Seed, Whispering Void, ex-Gorgoroth, ex-Wardruna), z drugim albumom Braiding the Stories na široko odpira vprašanje o tem, kaj je black metal. A ne bom mu šel na limanice, ne bom se ujel v past in mu kontriral s tem, kakšen mora biti black metal. Pojem »black metal« je z vidika definiranja žanrov zagotovo najširši, ni pa neskončen. V okvirje black metala se lahko ujame marsikaj, ne pa vse. Duh black metala je lahko prisoten na marsikaterem albumu, ne pa na vsakem.

Sploh slednje vel…