recenzije

    Rougayah's Revenge

    13. 2. 2008, Jean-Sebastien Imbeau

    Nightshaders

    Rougayah's Revenge

    samozaložba, 2007

    Paranoid je ta album prejel po pošti z ročno napisanim sporočilom pevca skupine. Tako bi moralo izgledati delo pri metalskem webzinu! Kaj je v tem poslu lepšega od tega, da od majhnega banda iz oddaljene dežele prejmeš osebno napisano sporočilo s kvalitetnim CDjem? Gotovo je boljše od prostituiranja za Metal Blade.
    Nightshaders so death/thrash zasedba iz Malezije, prvotno so se formirali kot cover band leta 1996, se razšli leta 1998 in se ponovno zbrali v letu 2006. CD, ki se trenutno nahaja v mojem predvajalniku je njihov drugi demo, na njem so štirje komadi.
    Ta album ima tisti posebni občute…
    The Latter Rain

    11. 2. 2008, Ivan Cepanec

    In Vain

    The Latter Rain

    Indie Recordings, 2007

    Včasih se je lepo "obesiti" na ime benda, ko hočeš pričeti recenzijo. Kot, ko prebereš ime filma in veš, kaj lahko pričakuješ. Primer je recimo bil Mendeed s plato This War Will Last Forever, potem pa je po naslednji plati band razpadel. Kaj češ, ime ni bilo omen. Ali pa recimo Scarlet s plato The Cult Classic, kjer si takoj izrabil ime plate in napisal "Hahahaha, kakšna predrznost in cinizem, saj je plata kultna instant pozaba." Norvežani In Vain se torej prevedejo "zaman", ampak pri poslušanju plošče The Latter Rain lahko zaključim, da je poslušanje daleč od tega, da bi bilo zaman.
    In Vain je…
    Threads Of Life

    8. 2. 2008, Primož Novak

    Shadows Fall

    Threads Of Life

    Roadrunner Records/Mordor, 2007

    Shadows Fall so se prejšnjim izdelkom The War Within obarvali bolj thrashersko, kljub temu da v njihovi državi še vedno dominira metalcore. Recept so do neke mere obdržali, a vendar so zapluli v mehkejše vode. Očitno so skupne turneje s Killswitch Engage začele močno vplivati.
    Na Threads Of Life so se Shadows Fall krepko pomehkužili. Resda so še vedno prisotne thrasherske prvine, vendar je začelo prevladovati bolj klišejsko metalcorovsko rifanje. Močna razlika je slišna ravno pri vokalu Briana Faira, ki je začel uporabljati bolj čiste vokale namesto kričečih. Kitarist Jon Donais se še vedno pos…
    Koncerti.net
    Blind Oppression

    7. 2. 2008, Matija Prnaver

    In Arkadia

    Blind Oppression

    Another Sphere Records, 2008

    Francoski underground skriva marsikateri biser. Če preskočimo moje opevanje vseh bandov od Scarve do Furia, se lahko lotimo dotične zasedbe, In Arkadia torej, in njihove druge krogle na metal kegljišče, Blind Oppression. Ampak...
    Ko iz estetsko oblikovane embalaže z lepotico in bolj ali manj kosmatimi francoskimi tipi izvlečem plošček ter ga vstavim v za predvajanje namenjeno napravo, me Francozi skorajda prepričajo z uvodnim Useless. Na tem komadu vokalne linije prikličejo v spomin Murata Ilkana iz turških Pentagram, kar je čisti rajc. Tega je konec, ko po parih komadih pohotno pričakujem kakš…
    Structures Of Death

    6. 2. 2008, Ivan Cepanec

    Fleshcrawl

    Structures Of Death

    Metal Blade, 2007

    Fleshcrawl se po dolgem času vračajo iz onkraj. Ne, band medtem ni razpadel ali kaj podobnega, ampak je pač death metalska zadeva in death metalci zmeraj poniknejo na ono stran. In se potem reanimirajo. Tako so se tudi Fleshcrawl, ki ne ponujajo čaše tople krvi in frišnih trupel, ampak je njihova morbidna umetnost še zmeraj čila in zdrava, ne glede na to, da so na njihovem nekrofilnem meniju že celi kupi "of rotting corpses".
    Ali imate radi zombie filme? No, jaz jih po svoje imam rad, a fan nisem. Resda cenim Day Of The Dead in še kakšne "klasike", a pretiravanje z zombiji me odvrača bolj kot k…
    Liberty Manifesto

    5. 2. 2008, Matija Gabrovšek

    Airtime

    Liberty Manifesto

    Escape Music, 2007

    Ne vem zakaj, a zdi se, da najboljši kanadski rockerji že od nekdaj najraje nastopajo v majhnih postavah. Tria Rush in Triumph sta le dva od njih. Kot kaže, je bilo Riku Emmettu, kitaristu slednjih, tudi to preveč. Njegov najmlajši otrok Airtime je tako sestavljen iz le dveh glasbenikov, ob Emmettu, ki je poleg kitare prispeval še bas in vokal, le še bobnar in klaviaturist Mike Shotton (ex Von Groove).
    Podobnost s Triumph je pri Liberty Manifesto seveda opaziti, zlasti zaradi Emmettovega vokala, sama glasba pa je vendarle nekoliko drugačna, mehkejša in precej bolj progresivno usmerjena, bolj v…
    Kadilnica (24. 12. 2026)
    The Codex

    4. 2. 2008, Matija Gabrovšek

    The Codex

    The Codex

    Frontiers Records, 2007

    The Codex je projekt švedskega multiinstrumentalista Magnusa Karlssona (Last Tribe, Allen/Lande, Starbreaker). Vokale je prispeval nihče drug kot Mark Boals (Malmsteen, Ring Of Fire, Royal Hunt) in ob koncu preteklega leta je luč sveta ugledal prvenec The Codex.
    Že po prvih taktih je jasno, da presenečenj ne bo. Niti negativnih, niti pozitivnih. Tipičen nordijski melodični power metal. Melodije gredo v uho iz prve, tehnična izvedba je brezhibna, Boalsov vokal kot vedno sijajen, produkcija pa takšna kot mora biti.
    Komadi so kakovostni, žal pa je vse že slišano, kot bi Karlssonu počasi zmanjkova…
    Just Getting Started

    1. 2. 2008, Matija Gabrovšek

    Loverboy

    Just Getting Started

    Rockstar Records, 2007

    Deset let po zelo povprečnem predhodniku VI so se Loverboy, eden največjih kanadskih mainstream hard rock bandov osemdesetih, vrnili z novim izdelkom Just Getting Started.
    Album zveni izjemno sveže, ob prvem poslušanju sicer nekoliko zmotijo nekoliko grungy kitare, kakršnih pri tovrstnih bandih nisem vajen, sčasoma pa se človeku zazdi, da zvok sploh ne bi mogel biti drugačen. Ponovno blesti Mike Reno, katerega vokal je že več kot četrt stoletja zaščitni znak banda.
    Že uvodna Just Getting Started, tipičen Loverboy rocker, poslušalca vrže s stola, balada Fade To Black ga za nekaj minut umiri, pot…
    Chasing Shadows

    30. 1. 2008, Matija Gabrovšek

    Empire

    Chasing Shadows

    Metal Heaven, 2007

    Nemško-angleški metal imperij se je le leto po izdaji odličnega predhodnika The Raven Ride v velikem slogu vrnil s četrtim albumom Chasing Shadows. Pri Empire gre nedvomno za superskupino. Jedro banda že vse od ustanovitve leta 2001 tvorita kitarist Rolf Munkes in basist Neil Murray (Whitesnake, Vow Wow, Black Sabbath). Za vokale je zadolžen Doogie White (Rainbow, Malmsteen), ki je zamenjal Tonya Martina (Black Sabbath), za bobni pa sedi nihče drug kot Mike Teranna (Malmsteen, Tony Macalpine, Axel Rudi Pell, Masterplan), bržčas najboljši tolkač zadnjih let.
    Že ob uvodni Chasing Shadows je jasn…
    Dejan Klančič
    Mimic

    29. 1. 2008, Ivan Cepanec

    Brutart

    Mimic

    On Parole Productions, 2007

    Zasedba Brutart je v mojih očeh oz. bolje v ušesih zmeraj bila precej težak piškotek. Njihova glasba ni enostavno poslušanje, v živo ali na CD-ju, za Brutart si je treba vzeti čas. Treba je iti od skladbe do skladbe, kot če bi bil v gurmanski restavraciji, kjer ti vse tiste jedi vzbujajo le malo asociacij. Veš, da so dobre, toliko pa stvar že poznaš, a moraš iti počasi po meniju, od jedi do jedi, v slučaju Brutartovega prvenca Mimic pa od skladbe do skladbe.
    Zakaj primerjava z gurmanskim menijem? Najprej, ker je Brutart vsaj v Sloveniji nadpovprečen in izstopajoč bend, torej gurmanska jed, za …