recenzije

    The Blame Dagger

    3. 9. 2024, Tomaž Hostinger

    Nubivagant

    The Blame Dagger

    Amor Fati Productions, 2024

    Nubivagant ali potujoč med oblaki je solo projekt italijanskega multiinstrumentalista Gionate Potentija, ki deluje pod psevdonimom Omega. Omega je glasbeno aktiven že več kot tri desetletja in med drugimi vodi skupino Darvaza ter sedi na bobnarskem stolčku skupine Frostmoon Eclipse. Za seboj ima kilometrine s kar 28 različnimi glasbenimi skupinami (vir: Metal Archives)! Nepredstavljivo, bi rekel človek, ki gre v službo za 8 ur in po koncu izmene nima niti volje in energije peljati psa na sprehod. Ne glejte po strani, jaz svojega peljem. Skratka, gre za glasbeno zelo aktivnega možakarja, ki eno…

    Citadel of Stars

    30. 8. 2024, Marko Lemaić

    Sig:Ar:Tyr

    Citadel of Stars

    Hammerheart Records, 2024

    Ugh, v tem vročem poletju se tako kot brbončicam kako kvalitetno pivo, kupljeno Pr' Debeluh', ušesnim brbončicam res krasno poda kak hladen, vendar ne ledeno mrzel, kot večnost galaksij epski black metal. In ravno to nam v poletnem času v čašo ušes s svojo peto ploščo nalijejo Kanadčani Sig:Ar:Tyr – iz trupa kitarske odličnosti, s kompasom vokalne razločnosti in na pogon raznolikega bobnanja delujoče plovilo, ki našo netelesno bit ponese daleč stran.

    Polet se začne z Awaiting the Last Dawn – počasnim epom, ki nam odpira novih obzorij in nas uvodoma s stopnjevanjem napetosti preko igranja kitar …

    Broke Sabbath

    29. 8. 2024, Ožbej Zupančič

    Dopethrone

    Broke Sabbath

    Totem Cat Records, 2024

    Dobesedno prelomljeni sabbath se mi je zgodil na letošnjem Tolminator Metal Festu, kjer mi ni bilo dano sodelovati pri obredu, ki je po svetem judovskem izročilu trajal od petkovega do sobotnega sončnega zahoda (za tiste, ki se vam ne ljubi klikniti in brati reportaže s Tolminatorja: moj načrtovani obisk festivala v petek in soboto se je končal že v soboto popoldan). Kljub temu je vseeno bilo nekaj »dopa«. Konkretno: Dopelord. Ker (mi) je manjkal Dopethrone (band, ne pesem z albuma Electric Wizard, seveda!) jim posvečam te vrstice. Nimam pa mnenja, kaj je v zadeti hierarhiji višje – prestol (D…

    Motionless In White in Ljubljana
    Tome I: Apidӕ

    26. 8. 2024, Tomaž Hostinger

    Vígljós

    Tome I: Apidӕ

    Dusktone, 2024

    »Čebelji panj je kot majhno kraljestvo, kjer vsaka čebela pozna svojo nalogo. Delavke zbirajo med, skrbijo za zalego, matica pa zagotavlja prihodnost vrste.«

    Tako nekako bom načel to prav posebno temo, kjer sem v mislih z delavkami enačil člane skupine Vígljós, ki s svojim delom skrbijo za prehrano in obstoj črnometalske zalege, z besedo »matica« pa bi označil skupino kot celoto. Skupina s pisanjem prav posebne in svojevrstne zgodbe marljivo skrbi in pridno prispeva k prihodnosti black metala. Vlogo protagonista oziroma antagonista v tej zgodbi namreč ne igra gospod Lucifer, ki je deležen mnogo…

    Prati moje stare tragove

    23. 8. 2024, Matjaž Prešeren

    Divlje Jagode

    Prati moje stare tragove

    Croatia Records, 2024

    Ko beseda nanese na hard & heavy glasbo iz prostora naše bivše države, so Divlje Jagode nedvomno zasedba, ki je med tistimi, ki je v zadnjih petdesetih letih najbolj zaznamovala nam ljubo glasbo na področju od Triglava pa vse do Vardarja. Res je, ne bo dolgo, ko bo Zele Lipovača na (jagodni) torti lahko upihnil že petdeset svečk. Kot vsi »dolgoprogaši« so tudi Divlje Jagode šle skozi precej turbulentna obdobja, imeli veliko vzponov in padcev, a najpomembneje je, da tekom dolge kariere še niso naleteli na prepreko, ki bi jih ustavila pri svojem ustvarjanju. S tem pa nimam v mislih ne le nastopa…

    Anthesis

    22. 8. 2024, Marko Lemaić

    Suldusk

    Anthesis

    Napalm Records, 2024

    Suldusk so mi do poslušanja Anthesis predstavljali popolno neznanko. Še več, če gre verjeti Metalskim arhivom, tudi slednjim skupina predstavlja popolno neznanko. Tako sem z drugih koncev in krajev spleta izbrskal, da naj bi šlo za skupino iz Avstralije, ki je pred to leta 2019 izdala še eno ploščo – Lunar Falls.

    Plošča me je že ob prvem poslušanju toliko pritegnila, da sem ji moral posvetiti dodatno pozornost in z njo odpotovati. In potovanje predstavlja tudi najustreznejši izraz, s katerim jo kot celoto lahko opišem – torej nekaj časa jadranje in nekaj časa plavanje oziroma drsenje po naravni…

    U.D.O in Ljubljana
    The Shrine

    20. 8. 2024, Tomaž Hostinger

    Marax

    The Shrine

    samozaložba, 2024

    Mislim, da skupina Marax danes posebne predstavitve ne potrebuje več. Okultni, simfonični black metalci so s svojimi številnimi izdajami temelje prepoznavnosti postavili že zdavnaj. Njihova diskografija do sedaj obsega tri EP-je, dva albuma v živo ter celovečerec z naslovom The Witch, letos pa so v ta mozaik dodali nov celovečerni kamen, ki nosi naslov The Shrine.

    The Shrine predstavlja eno krasno celoto, ki jo gradi trinajst, med sabo sicer neodvisnih, skladb s prelivajočimi se prehodi, kar daje vtis skoraj 50 minutnega koncepta. Album se precej bolj približa klasičnemu black metalu kot njegov…

    Forever Underground

    16. 8. 2024, Marko Lemaić

    Iz ropotarnice: Vital Remains

    Forever Underground

    Osmose Productions, 1997

    V času, ko je bilo videti, da se je spodobni death metal (kamor ne prištevam njegove brutal podzvrsti) povsem umaknil black metalu, sploh pri obravnavi protireligijskih vsebin, me je tole odbilo kot železna krogla, mi povrnilo upanje in obudilo spomine na plošče Morbid Angel ter Deicide1.

    Šest pesmi v malo manj kot tri četrt ure. Bang! Ameriški death metal kot se šika! Skupina, kot da bi vedela, da ima pred seboj zelo izbirčnega in skeptičnega uživalca death metala, že s prvo pesmijo udari na polno. Naslovni Forever Underground je daleč najboljša pesem na plošči in tudi ena od najboljših pesm…

    The Order Of Fear

    13. 8. 2024, Matjaž Prešeren

    Orden Ogan

    The Order Of Fear

    Reigning Phoenix Music, 2024

    Na Orden Ogan sem prvič naletel pred nekaj več kot petnajstimi leti, ko so bili na kompilaciji mladih, obetavnih nemških bandov zastopani s skladbo To New Shores of Sadness. Nemški mediji so že takrat na njih gledali kot naslednike epskih power metal junakov Blind Guardian. Na prvencu je bilo zelo čutiti vplive Hansija in kolegov, sedem albumov kasneje pa se je v taboru Orden Ogan marsikaj zgodilo in tudi spremenilo. Orden Ogan so postali eden največjih power metal bandov generacije, ki je z ustvarjanjem začela v tem tisočletju in naredila power metal spet velikega. Ne dosegajo popularnosti in…

    Dejan Klančič
    Anguilla Guerrilla

    12. 8. 2024, Ožbej Zupančič

    Jegulja

    Anguilla Guerrilla

    God Bless This Mess Records, 2024

    Jegulja je zabavno ime za band. Moje prve misli ob tej besedi so bile takšne:

    - Band se ne jemlje resno, kar nakazuje na visoko stopnjo samorefleksije in užitek ob preigravanju lastne glasbe.
    - Kaj ne obstaja nek bizaren videoposnetek z občutljivo erotično vsebino, ki sliši na naslov »jeguljina juha«? (zainteresirane bralce pozivam, da poguglajo »eel soup«, a tudi »octopus girl« ni od muh)
    - Je jegulja zoološko riba ali kača in ali je inteligentna žival? (je riba, o inteligenci so na spletu deljena mnenja)
    - Kaj ne obstaja nek ameriški band The Eels? (ja, obstaja!)

    Tako. Lepo po vrsti sem najprej …