Rhapsody, Rhapsody Of Fire in druge tako imenovane različice v vsakem primeru predstavljajo presežek in unikum. Namreč, navkljub že kar pregovorni metalski dogmatični konservativnosti so metalski svetovi z molkom (kar je velik dosežek) sprejeli (tako ali drugače) kot svojo eksplozijo in pojav t. i. »hollywoodskega simfoničnega power metala«, kakršnega so pod praporom z imenom Rhapsody oznanjali italijanski levjesrčni vitezi Luca Turilli, Fabio Lione in ostali. Hollywoodsko nrav – in kaj to pomeni – najlaže izpriča odgovor na naslednje vprašanje: ali si lahko predstavljate boljše ozadje k nasko…

Nekje na tri leta avstrijski black metalci Abigor postrežejo z novim albumom. Trojica je aktualnemu albumu, ki sicer nosi lansko letnico izdaje, nadela naslov Taphonomia Aeternitatis oziroma Taphonomia Aeternitatis - Gesänge Im Leichenlicht Der Welt. Odvisno od tega, kako človek bere zgoščenko, temu primerno se naslov »spreminja«. A ne glede na zorni kot, plošček v slogu zahtevnega naslova ponuja tudi zahtevni ali težki black metal.

Od Abigor smo že nekaj časa vajeni, da ne ponujajo enostavne glasbe, ki bi bila na prvo žogo. Temu primerno bodo tisti, ki imajo radi zahtevne stvari, še toliko bol…

Ime banda in naslov albuma sta me poklicala k recenziji, saj trenutno nič bolje ne opiše sranja, ki se dogaja po svetu. No, če sem tehnično korekten, sta za spremembo povod za nasilje od Kristusa prevzela muslimanski in judovski bog. Bog je vsekakor nasilje in naj tisti, ki je brez greha, vrže prvi kamen!

Tako, obvezno pljuvanje in zgražanje nad stanjem kolektivnega človeškega duha opravljeno, čas za glasbo. Cancer Christ se po metalskem kanonskem pravu umeščajo v sledeče zvrsti: grindcore, thrashcore in powerviolence. Čeprav se imam za strokovnjaka za metal, sem za powerviolence slišal prvič. …

Sear Bliss veljajo za velikane in veterane atmosferičnega black metala, ki izhaja iz naše sosede, Madžarske. Pa vendar se mi zdi, da je skupina kljub geografski bližini in številnim nastopom širom Slovenije, nazadnje leta 2022 na festivalu Brutal Janez v štajerski prestolnici, med našo domačo publiko nekako (preveč) spregledana. Zato sem se odločil, da za vse tiste, ki jim ime Sear Bliss ne pove prav dosti, namenim nekaj besed o skupini.

Rojstvo skupine sega v daljno leto 1993 v madžarsko mesto Sombotel (Szombathely), ki je od naše severovzhodne meje oddaljeno le nekaj manj kot 70 kilometrov. N…

Hades
Xibalba
Titan
Prometheus
Zeus
Shiva Mahadeva
Taran
Asmodeus

Hail-Ra
Hail-Baal
Hail-Nyx
Hail-Tyr

Rotting Christ, grški bogovi melodičnega black metala, so konec maja predstavili Pro Xristou, že štirinajsti studijski album. Pred Kristusom, zadnji mogočni poganski bogovi. Brata Tolis vodita gnijočega Kristusa že skoraj 40 let, sama pa sem se z njimi srečala nekje okoli izida ploščka Theogonia, prvič v živo pa jih videla leta 2012 ali morda leto prej. V ušesih imam tako že od samega začetka njihov modernejši zvok, ki je postal res prepoznaven na albumu Kata Ton Daimona Eaytoy.

Amon Amarth, Behemoth, Sep…

Nič kaj dolgo po lanskem debitantskem izletu Long Overdue so Zagrebčane zasrbele pete po ponovnem pohajkovanju prek prostranih glasbenih prerij. Pot tokrat ni tekla skozi gozd, kjer rastejo čarobne gobe, ki nam šepetajo svoje skrivnosti le, če jim dobro prisluhnemo in jih pogoltnemo, da postanejo eno z nami, ampak prej čez nasad konoplje. Poleg tega je bila ubrana bližnjica.

Da razvozlam navržene metafore iz zgornjega odstavka bralcu, ki ni prebral prvotne recenzije ter bandove glasbe ne pozna – Long Overdue glavnino energije črpa iz doom metala, ki ob trenutkih že meji na (surov) drone. Droga …

»No Lord Shall Stand Before Myself« so besede, ki jih je daljnega leta 1990 zapisal takrat komaj 23-letni gospodič, ki sliši na ime Glen Benton. Leta so pokazala, da je tem besedam zaprisegel večno zvestobo, kar se izraža z njegovimi nastopi na odru in tudi pod njim. S svojim »fuck off« odnosom si je v teh letih ustvaril močno bazo privržencev in ustvaril tako rekoč povsem svežo ter do takrat v takšni obliki še ne videno vejo metal glasbe. Čakaj malo, svežo? Ne videno? Kaj pa govoriš? Da objasnim, do 90. se je sicer res vpeljalo ogromno skupin, ki so opevale in delovale pod satanistično simbol…

Le kdaj me bo izučilo, da bom z gothic doom fanatikom vedno potegnil »ta kratko«, ko bo beseda nanesla na zmaje, meče, samoroge in podobne fantazijsko-pravljične junake, galaksije, kar koli že. Jebi ga, zaradi možakarja bodo »pravila doom metala« napisali na novo ali pa jih vsaj dopolnili. Kakor koli, obljuba dela dolg. Zanj in za vse ostale: tu so Freedom Call in njihova »srebrna romanca«.

Freedom Call so po eni strani fenomen. Če bo kdaj obstajala veja metala »happy metal«, bo nemška formacija veljala za pionirje tega žanra. Že na začetku so našli nek svoj stil, ki je sicer močno vlekel vpliv…

»Within those walls
in the hush of despair
lies a tale
no one will share«

Pa vendarle jo z nami s svojim osmim celovečercem delijo Sarke.

Norveška super institucija Sarke, zgrajena iz znoja in krvi članov skupin Tulus, Khold, Darkthrone, Satyricon in Enslaved, s svojo najnovejšo kreacijo dokazuje, da je njena ustvarjalna žilica še kako pretočna. Album Endo Feight je izjemno okusno pripravljena obara, ki med seboj odlično poveže doom metal, progresivni rock, jazz in black metal. Iz tega razloga mi nikoli ni bilo jasno, zakaj so na spletni strani Metal arhivov definirani kot mešanica black in thrash…

Dasiravno sem v veliki večini primerov zelo skeptičen in kritičen do zvrsti glasbe, ki so se po tem, ko je vzplamenel »drugi val« (per se) black metala, pričele povezovati z metalom¹, je pričujoča recenzija posvečena plošči tipa glasbe, ki je močno povezana z metalom. Fjelltronen je biser glasbe, ki sem jo spoznal pod imenom darkwave in jo danes poimenujejo z izrazi, kot so dungeon music, dark synth, ambiental ipd. S tem tipom glasbe sem se srečal, ko je Mortiis izstopil iz Emperor in pričel delati svojo glasbo ter ko sem ugotovil, da ima tudi Fenriz od Darkthrone nekoliko podoben projekt (Nep…