Četrtek in petek sta bila po sredini ujmi najbolj vroča in soparna dneva festivala, tako da so se nam nekaterim možgani praktično utapljali v švicu. Naloga odprtja malega odra v četrtek malo čez poldne je pripadla bandu, ki je k nam priletel preko oceana, natančneje iz Mehike – Imperium. Če vam ime asociira na (ne)znani slovenski band Imperij, te vizije takojci postavite na stran, kajti Imperium palijo nadvse melodičen in speven death metal, ki občasno z refreni in nekaterimi riffi potegne že na power metal, vendar ne v stilu Children Of Bodom ali česa podobnega. Gre za relativno nov band, pri…

V sredo se je mali oder ponašal z dobršno mero slovenskih zasedb, a pojdimo lepo po vrsti. Moj delovni dan se je začel s prvonastopajočimi Ciprčani Stormcast, ki sem jih moral skupaj z opremo nekako spraviti iz VIP kampa do odra. Med potjo sem jih povprašal, kakšno zvrst metala pravzaprav igrajo, in odgovor je bil nekaj v smislu: »Uh, težko je definirati.« Ob takih izjavah mi ponavadi začne utripati rdeči alarm, kajti bandi, ki za svojo glasbo trdijo, da jo je težko definirati, ali pa se »ne marajo opredeljevati, ker so nekaj povsem svojega«, so skorajda vedno za en drek. Toda ob nadaljnji raz…

Za ogrevanje na malem odru so drugi dan festivala dokaj neuspešno poskrbeli francoski industrialci Calling Of Lorme. Nališpani in oblečeni v bela oblačila so spominjali na nekakšne nore znanstvenike, zveneli pa kot cenena kopija Samael. (Gorjanec)

Za nekoliko več razživetosti so poskrbeli Grki Acid Death, ki sicer z izjemo desetletne pavze delujejo že od poznih 80-ih let. Njihova glasba je večinoma zanimiv, na čase pa nadvse monoton death/thrash, v katerega mešajo tudi lep del progresivnih elementov, vendar ti niso vedno najbolj prikladno umeščeni v skladbe. (Gorjanec)

Po Grkih je oder pripadel …

Pred devetimi leti se je za devetimi gorami (in še kako zraven) in devetimi vodami (ok no, dvema) iz pepela Vienna Metalfesta rodil Metalcamp. Le ta je nato v osmih edicijah bolj ali manj razveseljeval občinstvo, dokler ime v letu 2012 ni odšlo v pozabo in spočelo naslednika Metaldays, katerega rojstvu smo bili priča v preteklem tednu, 12 mesecev pozneje.

Tokratna Paranoidova ekipa je štela zares veliko članov, saj smo na festivalu delovali v mnogih vlogah, od prostovoljcev na parkirišču, vodje malega odra, fotografov in piscev, nastopajočih, prodajalcev robe pa vse do povsem neobremenjenih obi…

Zadnji izmed zaporednih torkovih metalcore koncertov v Gala Hali na Metelkovi (oz. na letnem odru le-te) je postregel z zasedbami z drugega konca planeta. Tokrat je za razliko od še vedno aktualnega najstniškega pohoda na Asking Alexandria koncert obiskalo veliko več polnoletnih oseb, fantje pa so krepko premagali dekleta (po številu obiska seveda). Metelkova se je začela polniti že okoli 18. ure, vrhunec pa je doživela, ko je oder zasedel že prvi band. Naj omenim, da je bilo tokrat tudi veliko obiskovalcev iz vseh bližnjih držav.
Dogodek so otvorili Novozelandci Antagonist A.D., ki pridno ust…

Tretji delovni dan se je začel z ogledom neznanega švedskega banda The Gloria Story na Zeppelin Stageu. Gre za mulce, ki prisegajo na hard rock 70-ih in 80-ih, edina skladba, ki sem jo prepoznal, pa je bila C'mon And Love Me od Kiss. O nastopu ne bi imel povedati nič kaj spektakularnega, če jih nek neprijetni pripetljaj ne bi v mojih očeh povzdignil za 100 %. Sredi koncerta jim je namreč crknilo ozvočenje, ker pa je bil nastop na SRF-u očitno njihov največji uspeh v karieri do sedaj, je pevec pogumno vzel v roke akustično kitaro in brez pomoči ozvočenja nadaljeval z izvajanjem skladbe, deroč s…

Drugi dan festivala je prinesel eno najlepših presenečenj vseh mojih devetih obiskov SRF-a, Latvijce Skyforger. Ker so bili ta dan prvi nastopajoči, sem kar tako za hec stopil do Zeppelin Stagea in tam videl neke srednjeveško-rusko-severnjaško oblečene glasbenike. Ker na sporedu ni bilo nič drugega, sem se odločil nekaj časa ostati in poslušati njihov nastop. In ostal vkopan celoten koncert! Skyforger igrajo pagan metal z obilico uporabe latvijskih narodnih melosov. Ne spomnim se, kdaj me je nek band tako navdušil. Pravzaprav me je najbolj navdušila njihova priredba neke tradicionalne pesmi, a…

Prvi delovni dan na SRF-u se je začel z meni neznano švedsko skupino Deals Death, ki je igrala na Zeppelin Stageu (četrti oder po rangu). Band igra nekakšno mešanico simfoničnega power metala s harsh vokalom, pevcu pa je bilo očitno vroče in je bil gol do pasu, medtem ko sem bil jaz zapet do vratu. Glede na to, da sem skupino videl prvič, jo lahko samo pohvalim in vam priporočam poslušanje skladbe Fortified. Prva liga!
Ob 12:15 so na Sweden Stageu (tretji rang) začeli kultni kanadski metalci Exciter. Starejši metalci se boste spomnili, da je nekoč v bivši Jugi izšla plošča oziroma kompilacija B…

Po osmih zaporednih romanjih v največje svetišče metala sem bil nekako prepričan, da bom letošnje leto – če se izrazim v besednjaku kvartopirske igre bridge – »pasiral«. Razlogov je več: družinske obveznosti, finance, relativna neatraktivnost bandov … S pojmom »neatraktivnost« ne pravim, da bandi v naboru letošnjega Sweden Rock Festivala (SRF) niso dovolj dobri ali neprivlačni, temveč je to subjektivno stališče osebe, ki je v svoji metalski karieri v živo videla že vse(!) bande, ki so ji bili v življenju izjemno ali pa vsaj zelo pomembni. To seveda ne pomeni, da bandov, ki sem jih že videl v ž…

Na državni praznik, ki je bil tudi prvi uradni dan počitnic šolarjev in dijakov, je na letnem odru Gale Hale na Metelkovi potekal že tretji Mosh Beach Party. Na dogodku so nastopili nadebudni mariborski deathcoraši Silence Before in britanske zvezde metalcora Asking Alexandria, ki jih mnogi „sovražniki“ metalcora označujejo kot „boy band“, pa temu še zdaleč ni tako. Dogajanje se je začelo že okoli 16^h, ko je v trgovini Master Of Metal potekal „meet and greet“ prej omenjene zasedbe. Solze, kriki vzburjenja in veselja, skorajšnji kolapsi in slinjenje po steklu. Objemanje vsakega izmed članov in …