Z ogromno zamudo prihaja reportaža s koncerta pred skoraj mesecem dni. Zamuda je opravičena, saj sem komaj nedavno, natančneje na graškem koncertu Gorgoroth, Doodswens, Hats Barn in Tyrmfar, prejel povabilo za vrnitev v ekipo Paranoid kot dopisnik iz »tujine«. Gradec ni ravno daleč, kajne? Da se odkupim za zamudo, je reportaža gledana skozi štiri oči – na koncert sem namreč povabil tudi sestrično Kajo, ki še ni imela možnosti videti nastopajočih v živo. (Ožbej)

V Kinu Šiška nisem bil že res dolgo, na pamet bi rekel, da sem nazadnje poslušal Testament, Annihilator in Death Angel pred slabimi šes…

Leto 2023 se je zame očitno začelo kot leto drugih priložnosti. Kako to? Tako kot sem se v drugo znal navdušiti nad nizozemskimi black metalci Doodswens, ki so lani z Marduk in letos z Gorgoroth strašili po klubskih odrih okoli ali pri nas, tako se je podobno zgodilo s Helleruin, nad katerimi sem se navdušil kmalu za tem, ko sem izvedel, da bodo v manj kot letu dni po obisku v družbi Kampfar in Taake ponovno priromali v Ljubljano. Tokrat so jih s seboj »vzeli« avstralski kultneži Deströyer 666, ki so v svojo družbo povabili še ene Nizozemce, in sicer žanrsko drugačne Bodyfarm.

Pa si torej oglej…

Tarja Turunen, kraljica simfoničnega metala, ki je s svojim »vilinskim« glasom večkrat očarala občinstva širom sveta, se je po štirih letih, zadnjič nas je v Sloveniji obiskala leta 2019 na Metaldays, vrnila na slovenske odre. Njeno ime je zaslovelo pod okriljem pionirjev simfoničnega metala, finskih velikanov Nightwish, pri katerih je nastopala kot vodilna pevka skupine, preden je pričela samostojno kariero, je pa tudi ena izmed treh soustanoviteljev imena Nightwish. Dogodek, organiziran s strani zelo aktivnih Dirty Skunks, se je tokrat odvil na odru ljubljanskega Kina Šiške. Koncert so odprl…

Kje naj začnem? Pri vprašanju, zakaj sem v roku petih dni šel dvakrat na koncert istih nastopajočih? Ali se je splačalo? Se je splačalo po trboveljskem Cahn Fest Warm Upu prekrokati še drugo noč zapored na koncertu? Kje je bilo boljše? Kaj je bilo slabše? So bile kakšne razlike med koncertoma? Zakaj sploh še obiskujem koncert banda, ki že od nekdaj ne premore več kot 50 minut igranja v živo? Kako daleč bi šel, da bi band ponovno videl? Nekako tiči odgovor na vsa zgornja vprašanja v dejstvu, da spadajo Gorgoroth k mojim najljubšim bandom, zaradi česar se po eni strani splača potrpeti, po drugi …

Slovenija, od kod ... ceste tvoje. Prometni znak, ki ima načeloma vedno prav, je kazal v eno smer, navigacija je usmerjala točno v nasprotno smer. Seveda ima navigacija prav. Dokler nima več prav. In tako sem zamudil. Deloma pa tudi zaradi slabega vremena, ki ni dopuščalo hitre vožnje, kakršno bi si človek sicer lahko privoščil na tej ovinkasti in hriboviti cesti od Laškega do Trbovelj.

Ko sem uletel v dvorano, so na odru že žagali laški klavci Damnation. Štirje mladci so se odločili, da slovenski publiki približajo svoj death metal, pri tem pa že od prvega nastopa dalje stavijo na uniformiran …

Še ni prišel konec februarja (ob času pisanja reportaže), pa sem morda že prepričan, da sem bil na enem najboljših koncertov, ki bi jih lahko videl letos. Seveda se tu spet oglašajo moje osebne preference, saj so Wormrot nekakšen skriti biser podtalne glasbe, ki pa že dolga leta navdušuje poslušalce, tako v kontekstu ekstremne glasbe kot tudi izven njega. Dodatni čar lahko najdemo v samem poreklu skupine – (za nas Evropejce) »eksotični« Singapur – in posledično redkejšemu nastopanju v Evropi. K sreči je domačim organizatorjem Dirty Skunks uspelo pripeljati to kultno zasedbo tudi v ljubljanski …

Kontroverznost in metal, še zlasti black metal, že od samih začetkov bolj ali manj romata po svetu z roko v roki ter nekako v zanimivi simbiozi sobivata in se hranita drug od drugega. Zakaj začenjam tokratno reportažo s to omembo, je jasno kot beli dan, saj v svetu ekstremnega metala obstaja zelo malo bandov, ki bi se lahko po kontroverznosti kosali z norveškimi prinašalci pogube in smrti Gorgoroth.

Band, ki je svoj plemeniti pohod začel že davnega leta 1992, je k prepoznavnosti norveškega black metala tako ali drugače prispeval levji delež, zato ga kot takega lahko brez večjih zadržkov štejemo…

Druga postojanka Paranoidove turneje po Prekmurju so bili grindcore brutalci Vulvathrone, ki svoj material preigravajo v podzemnem bunkerju, lično skritem pod travnatim gričkom. Po obisku premnogih metalskih bunkerjev imamo glede teh že kar visoka pričakovanja, a je plac, v katerem ustvarjajo Vulvathrone, presegel prav vsa. Prostor namreč od vrha do tal krasijo seti bobnov vseh velikosti in barv, katerih kromirani obroči se svetlikajo v soju neonskih luči. Tukaj Vulvathrone kraljujejo kakor zmaj, ki v podzemni votlini skriva svoje dragocenosti. Tudi band je nad svojim prostorom navdušen, zlast…

Bullet For My Valentine so ena izmed tistih zasedb, ki sem jo spremljala celotno srednjo šolo, njihov prvenec oziroma njihove prve tri izdaje pa sem preposlušala po dolgem in počez, kljub temu pa nekako nisem našla časa oziroma izbrala primernega trenutka, da bi si jih ogledala v živo. Ko sem videla najavljeno evropsko turnejo z datumom v Zagrebu, ki je bil povrhu vsega še na soboto, sem vedela, da tega koncerta enostavno ne morem izpustiti. Celoten večer je pustil nekaj slabih kot tudi zelo dobrih spominov, a pojdimo od začetka.

Čeprav so zame vrhunec večera in glavni razlog odhoda na dogodek …

Če kot maček Garfield ne marate ponedeljkov, potem je bil ta ponedeljek Orto Bar kraj, kjer bi morali zaključiti dan. Dirty Skunks so nam prvič pripeljala v Slovenijo zanimive švedske power metalce Twilight Force. No, za ta band je beseda »zanimivo« morda celo malo ponižujoča, saj so sposobni odrasle (predpostavimo tudi zrele) ljudi v sekundi pretvoriti v najsrečnejše otroke, kar boste lahko izvedeli v nadaljevanju. Resda so bili Twilight Force glavna zanimivost večera, so pa njihov nastop podprli najprej odlični finski Silver Bullet in presenetljivi ter izjemno originalni Seven Spires, ki šte…