
4. 10. 2004, Grega Torkar – Šujo
The Neon God (Part 2: The Demise)
The Neon God (Part 2: The Demise)
Se spominjate mojega zadnjega stavka pri recenziji zadnje W.A.S.P. plošče The Neon God Part 1? »...in čakamo, kaj bo prinesel Part 2«? No, dočakali smo. In kaj smo dočakali? Eno najboljših heavy metal plošč zadnjega desetletja.
Priznam, W.A.S.P. so eden mojih naj bandov vseh časov, vendar to dejstvo niti malo ne vpliva na mojo oceno te plošče, saj si ta zares zasluži samo najvišje možne ocene. Bolj ko poskušam najti kako napako, bolj mi je plošča všeč, napak pa razen morda dolžine (okoli 40 minut) ni od nikoder. Riffi so pravi (zares ubijalski od prvega do zadnjega komada), Blackie je spet prav…
14. 9. 2004, Grega Torkar – Šujo
Faces
Faces
»Uau! Tole pa seka!« je bila prva reakcija, ko so se je iz mojih zvočnikov zaslišala glasba, zapisana na temle vrtečem se ploščku. In feelinga ni bilo konec po prvih taktih; ravno nasprotno, trajal je vse do zadnje sekunde zadnjega, štirinajstega komada na plošči. Koga vam predstavljam? Nemške thrasherje Perzonal War.
Priznam, banda pred to ploščo nisem poznal, po prvem poslušanju plošče pa sem odšel malce pobrskat na vsemogoči World Wide Web in odkril, da gre za izkušene fante, ki imajo za seboj že tri plošče, turnejo z Blazeom in Circle II Circle, priredbo za Running Wild tribute ploščo in še…
7. 9. 2004, Grega Torkar – Šujo
Contraband
Contraband
Po odhodu Slasha, Duffa McKagana in Matta Soruma iz ene najbolj kontroverznih hard rock skupin Guns N' Roses, smo fani skoraj deset let ugibali, kaj se bo s skupino zgodilo, se bosta Axl in Slash pobotala itd. Nato pa je zgoraj omenjena trojica pred skoraj dvema letoma objavila, da pripravlja nov projekt (takrat je z njimi sodeloval še Izzy Stradlin) in da iščejo pevca. Potem, ko se je najprej šušljalo, da bo vlogo prevzel Sebastian Bach (Skid Row), so končno objavili, da so vlogo zaupali bivšemu Stone Temple Pilots frontmanu Scottu Weilandu in da delajo na novem albumu. Contraband je sedaj pr…
16. 8. 2004, Grega Torkar – Šujo
The Monsterican Dream
The Monsterican Dream
Skandinavska skupina Lordi je s svojim horror hard rock prvencem Get Heavy pripravila eno najprijetnejših presenečenj leta 2003, po enem letu pa so spet med nami s svojo drugo ploščo The Monsterican Dream, ki pa ni na istem nivoju kot prej omenjeni prvenec.
Po zabavnem uvodu, ki je narejen v stilu filmskih trailerjev, sledi prvi šok: komad Bring It On se začne kot kak povprečen komad Marilyna Mansona. Bljah! Stvar se sicer nato sprevrže v povsem soliden komad, v katerem pa po začetnem šoku ne morem povsem uživati. Plošča se nato nadaljuje v stilu toplo-hladno; solidni Blood Red Sandman in ramms…
25. 6. 2004, Grega Torkar – Šujo
State Of Mind
State Of Mind
Navkljub dejstvu, da imajo Američani Rival za seboj že petnajst let delovanja, je State Of Mind iz različnih vzrokov šele njihova druga plošča, ki pa je dokaz njihove zrelosti in tehnične dovršenosti.
Rival bi zvrstno lahko opredelili kot heavy/speed metalce, katerih zvok temelji na tradiciji klasičnega ameriškega thrasha, vendar so vanj primešani močni vplivi heavy metala in sodobnega evropskega powerja. Tako plošča variira od povsem heavy komadov kot je na primer Remember You, do čistega thrasha s komadi Extreme Aggression in Helltrain. Po tehnični plati se bandu vidi, da imajo za seboj že pr…
16. 6. 2004, Grega Torkar – Šujo
The Neon God (Part 1: The Rise)
The Neon God (Part 1: The Rise)
Ameriških legend W.A.S.P. verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj dela Blackie & Co večina med vami zelo dobro pozna. Od začetka osemdesetih do danes so izdali že veliko albumov, doživeli mnogo vzponov in padcev in sedaj je pred nami (sicer le prvi del) novega epa The Neon God (drugi naj bi sledil še letos).
The Neon God je nadaljevanje Blackiejevega konceptualnega albuma The Crimson Idol iz začetka devedesetih in da povemo kar na začetku: svojega predhodnika ne dosega. V začetku devedesetih je heavy metal pomenil nekaj drugega kot danes in tudi postava (ter forma) W.A.S.P. je bila prec…
8. 6. 2004, Grega Torkar – Šujo
Metallic Tragedy
Metallic Tragedy
Naj vam na začetku zaupam zelo pomemben podatek: na naslovnici tegale CD-ja je narisan zmaj, ki bruha ogenj na ruševine nekega gradu. Iz tega lahko kmalu ugotovite, da ne bomo govorili o povsem novi atrakciji v zvrsti old-school Bay Area thrasha, temveč (o moj bog, kakšen šok) še enem power metal albumu.
In Metallic Tragedy je točno to, povsem generičen power metal album. Vendar se Magic Kingdom ne zgledujejo po kakšni skupini kalibra Helloween ali Stratovarious, temveč so skoraj natančna kopija Dragonforce. Torej, vstavite plošček v svoj »dragon resistant« Cd player in dobili boste deset (deve…
25. 5. 2004, Grega Torkar – Šujo
Silent Faces
Silent Faces
Grški heavy metalci Inner Wish so si z dosedanjim delom in dvema ploščama že naredili ime v Grčiji, sedaj pa so podpisali pogodbo z založbo Limb Music in plod sodelovanja je pričujoči plošček.
Da povem kar na začetku: Silent Faces je zelo dober heavy album. Inner Wish so očitno preposlušali veliko Helloween in Stratovarious ter Rhapsody, toda rezultat tega ni nekakšna generična power metal plošča, polna zmajev in double-foota, temveč ušesom prijazna heavy metal plošča. Kakše posebne revolucije v zvrsti sicer ne prinaša, a se lepo odvija od začetka do konca. Vsi člani banda so svoje delo opravil…
17. 5. 2004, Grega Torkar – Šujo
Here Come The Brides
Here Come The Brides
Kombinacija ljudi, ki sestavlja Brides Of Destruction (Nikki Sixx, John Corabi – Motley Crüe), Tracii Guns (L.A. Guns), bi v osemdesetih skoraj zagotovo bila garancija za odličen glam album, zato sem na izid tega komaj čakal. In dobil sem... še en dokaz, da so osemdeseta že zdavnaj mimo.
Here Come The Brides je namreč še ena po mojem mnenju zgrešena plošča, s kakršnimi nas zvezde osemdesetih zalagajo vse od sredine devedesetih (še pomnite Generation Swine?). Mešanica punka, modernega rocka, grungea z občasnimi riffi, ki dajo na trenutke vedeti, kdo je pravzaprav avtor, mene pač ne more prepriča…
13. 5. 2004, Grega Torkar – Šujo
Nasty Savage
GREGA:
Najprej bi vam rad čestital ob novem albumu, po mojem mnenju je precej dober. Koliko časa ste potrebovali, da ste ga posneli?
DAVID:
Vse skupaj je trajalo tri tedne, kar sploh ni veliko. Ko smo snemali bobne in ritme za komade smo imeli ponavadi 12 ali 13 urne snemalne sessione, ampak vse je potekalo gladko in brez težav, če ne štejemo zamenjave producenta med samim snemanjem.
GREGA:
Kakšne so dosedanje kritike albuma in kako gre z njegovo prodajo?
DAVID:
90% kritik je bilo pozitivnih, zato se tu ne morem pritoževati. Kar pa se tiče prodaje pa je za ocene še malce prezgodaj.
GREGA:
Glede postave: prva združitev za Bang Your Head festival leta 1998 je bila z originalnim basistom Fredom, novi album pa je posnet z Richardom. Zakaj je Fred odšel?
DAVID:
Fred pravzaprav ni odšel; Bang Your Head festival je bil sprva mišljen kot zabaven poskus odigrati en koncert skupaj v originalni postavi. Ko smo ugotovili, da smo s srcem še pri stvari in da bomo nadaljevali s kariero pa je bil Richard logična izbira, saj je ves čas vadil z nami, poleg tega pa bi Fred s svojo poškodbo roke težko kvalitetno odigral takšen thrash album in zato je v band ponovno kot stalni član prišel Richard.
GREGA:
Imate dva kitarista, in ti živiš precej daleč stran od ostalih članov banda. Kako torej potekajo vaje in pisanje pesmi?
DAVID:
Kar se tiče pisanja pesmi, jih jaz napišem in posnamem ter pošljem na CDju ostalim članom, ali pa jih skupaj s tablaturami v midi formatu pošljem Benu, ki jih nato predstavi ostalim. Nato oni storijo enako in pošljejo svoje komade meni in ko jih zvadim se odpeljem na Florido, da jih dokončamo. To je sicer precej komplicirano, a vseeno mislim, da nam je uspelo posneti dober album.
GREGA:
Kdaj ste začutili, da je čas za Nasty Savage reunion?
DAVID:
Ko smo enkrat posneli novo pesem Wage Of Mayhem smo se začeli pogovarjati, da bi občasno nastopili na kakem festivalu, a ko smo podpisali pogodbo za Psycho Psycho smo vedeli, da bo treba začeti igrati tudi po koncertih, saj s…
29. 4. 2004, Grega Torkar – Šujo
Third Wish
Third Wish
Kaj dobimo, če vzamemo sodobni power metal, mu odvzamemo zmaje, večino mečev (nekaj ji pa le mora ostati), dodamo pa nekaj blues/hard rock riffov in navržemo Joeyja DeMaia kot izvršnega producenta? Prav ste ugotovili, pravo heavy-power ploščo v stilu osemdesetih. In Third Wish je skoraj natančno to.
Album otvori močna pesem Regeneration in plošča drži hiter ritem vse do četrtega komada, naslovne Third Wish, ki je nekoliko bolj epsko obarvana. Plošča se nadaljuje z dvema močnejšima komadoma, Far Beyond in Masquerade (ki, mimogrede, na začetku zelo spominja na 2 Minutes To Midnight), nato pa prid…
20. 4. 2004, Grega Torkar – Šujo
Greatest Hits
Greatest Hits
Leto 2004 je vendarle prineslo nov GN'R album. Toda to na žalost ni že zelo dolgo pričakovani Chinese Democracy, od napovedi katerega mineva že šesto leto in za katerega naj bi bili porabljeni težki miljoni dolarjev, ampak le nova zbirka največjih hitov teh legendarnih hard rockerjev.
Za fane skupine je zgoščenka veliko razočaranje; na njej ni nobenega novega komada, nič multimedije (prilegla bi se vsaj spota Mr.Browstone in It's So Easy, izdana ob izidu GN'R Live Era '87 – '93; tudi tam jih ni). Še hujša napaka je ovitek CDja. Za Evropo je namreč izdan v digipack obliki z dolgočasno sivo nasl…
14. 4. 2004, Grega Torkar – Šujo
Psycho Psycho
Psycho Psycho
Med thrash povratnike, ki so v novem tisočletju izdali že nekaj odličnih plošč, se od marca 2004 štejejo tudi floridski veterani Nasty Savage. Nasty Ronnie in kompanija so kljub desetletnem (studijskem) molku s Psycho Psycho dokazali, da še vedo, kako narediti dobro thrash ploščo.
Psycho Psycho je trdna thrash plošča, delana po načinu osemdesetih; takšna je tudi produkcija. 12 pesmi je precej raznolikih, saj jih band ni pisal enotno. Očitno je, da so komadi Davida Austina bolj melodični, z ustaljenim ritmom in čistejšim vokalom, komadi, ki so jih pisali ostali člani pa so trši, v nekaterih (Hel…
7. 4. 2004, Grega Torkar – Šujo
Sonic Firestorm
Sonic Firestorm
Mladi angleški power metalci Dragonforce so tudi z drugim albumom dokazali, da so tu z enim namenom – napasti bobniče svojih poslušalcev s superhitrim power metalom. Po lanskem albumu Valley Of The Damned, so se letos vrnili s še boljšim albumom Sonic Firestorm.
Tokrat na ovitku spet ugotovimo, da ima plošček le devet pesmi, katerih skupna dolžina pa je kar 63 minut. Album torej skriva devet tehnično izjemno dovršenih komadov, od tega imamo osem popolnih »šus« komadov in eno power balado (Dawn Over The New World), ki je delno podobna baladi prejšnjega albuma (Starfire), mestoma pa me (sicer še…
30. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Into The Now
Into The Now
Težko pričakovani album ameriških hard rock povratnikov Tesla se je, tako kot nekaj njemu sorodnih (Skid Row, Britny Fox, Brides of Destruction), izkazal za precejšnje razočaranje in je še en dokaz, da se melodični hard rock iz zlatih osemdesetih še ne more vrniti v taki meri, kot je to uspelo njegovemu vrstniku thrashu.
Torej, Into The Now je točno to, kar obljublja po naslovu – skok v sedanjost. Riffi glasnejših komadov so moderno »umazani«, težki in počasni, še najbolj se to opazi pri naslovnem komadu ki odpre ploščo. Ko sem se že ustrašil, da bom namesto Jeffovega vokala zaslišal rapanje k…
23. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Tales From The Emerald Sword Saga (Best Of)
Tales From The Emerald Sword Saga (Best Of)
Ker so se po zadnjem albumu italjanski prvaki »dragon power metala« odločili zamenjati založbo, so se pri Limb Music odločili iztisniti zadnje dinarčke iz nekdanjih paradnih konjev in izdali tale best of. Prva stvar, ki se jo opazi je, da plošček ne vsebuje nobenega novega komada, kot kamuflaža je tu le remix komada Land Of Immortals, simfonična verzija Rage Of Winter (ki bi sicer bila odlična, če se ne bi nekje v sredini komada pojavilo neko obupno piskanje, ki nas spremlja vse do konca komada) ter edit verzijo komada Riding The Winds Of Eternity. Celotna tracklista je sicer lep prerez doseda…
11. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Tempo Of The Damned
Tempo Of The Damned
Očitno smo priča popolnemu vstajenju thrasha. Potem, ko so nas lani z odličnimi ploščami presenetili Kreator, Destruction in Agent Steel, so bili letos prvi na vrsti Exodus in nalogo so opravili odlično. Tempo Of The Damned je hitra, brezkompromisna thrash metal plošča brez doddatkov in olepšav. Vseh deset komadov je na nivoju, noben komad ni odveč. Solaže so zanimive skozi vse komade, ritem je visok, vokal pa exodusovsko oster. Morda se tu skriva edini minus plošče, noben komad ni preveč izazit in verjetno bodo imeli fani precej težav z izbiranjem najboljšega komada na plošči.
Večina vas je ve…
3. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Unknown Evolution
Unknown Evolution
Lelio Padovani je v Italiji precej znan multiinstrumentalist, ki je sodeloval tako v nekaterih projektih klasične glasbe kot tudi z legendami kot sta Stef Burns (Alice Cooper) in John Petrucci (Dream Theather). Na tem albumu (ki je bolj EP – 9 pesmi, dobre pol ure glasbe) se nam predstavi z dveh različnih strani. Ploščo začne z živahnim komadom Evolution, ki spominja na Satrianijeve izdelke s konca 80. let, nadaljuje jo z Il Soffio dell'Angelo, ki se delno zgleduje po Stevu Vaiu iz njegovega obdobja pri Whitesnake. Nato pa se na albumu zvrsti 6 bolj ali manj akustičnih komadov brez ritem sekci…
26. 2. 2004, Grega Torkar – Šujo
demo
demo
Na tretjem demo CDju se nam mlada gorenjska skupina Scarecrow (prej No Future) predstavlja z novim pevcem Luko Vaupotičem (Žiga se je posvetil le kitari) in novim zvokom, ki pravzaprav ne sledi nobeni znani skupini. Glasba Scarecrow še vedno bazira na hard rocku/heavy metalu, vendar so riffi nekoliko trši, sodobnejši. Band se zelo izkaže pri pisanju besedil (odlična sta predvsem No Better Space in Pay Aatenttion), nekatera so tudi v slovenščini (Nekdo trpi). Demo se začne z zanimivim instrumentalnim komadom Etua, konča pa s še enim instrumentalom A Perfect Day.
Škoda, da Scarecrow niso bolj dej…
19. 2. 2004, Grega Torkar – Šujo
Fire, Walk With Me
Fire, Walk With Me
Glej no, še se najde švedski heavy/power metal band, ki ne kopira Hammerfall, poleg tega pa v besedilih ni najti zmajev, poslednjih bitk in besede »crimson«. No ja, povsem originalni VII Gates tudi niso, občutek imam, da so precej seznanjeni z glasbo ameriških legend Savatage.
Ob prvem poslušanju nam je takoj jasno, da gre za glasbene mojstre, ki vsak posebej odlično obvladajo svoj inštrument, manj pa so vešči v pisanju komadov samih. Pesmi se preveč lomijo, prehodi so preostri, riffi pa se pogosto ponavljajo. Zanimivo zveni nežno poigravanje s hammond zvoki na komadu The Saviour, odlična pa j…
Aktualno

Halloween Massacre IV: Morost / Smrt / The Way We Are / Spirits of Stygia / Taste of Plague
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor, 30. 10. 2026
Vse galerije

Halloween koncert: Razvalina / Big Bad Wolf / Kvazi Cirkus
KVŠ Zakon, Vrhnika, 31. 10. 2026
Vse reportaže
Zadnje objave
Na današnji dan
5. nov.
Led Zeppelin izdajo single Immigrant Song
1970



