Ropotarnica je že drugič zapored obremenjena z ogromno dozo klaviatur, a to pot z bistveno manjšo vsebnostjo distorzije. Selimo se v leto 1988, zlata leta za thrash in pop metal, vendar ne gremo v ZDA, temveč v Anglijo, kjer se je tedaj prebijala zasedba Dare, ki jo je formiral Darren Wharton, vokalist in multiinstrumentalist, ki je v svet rokenrola prve klase vstopil že pri rosnih 18 kot klaviaturist legendarnih Thin Lizzy. Po razpadu teh je leta 1985 formiral Dare, s katerimi je leta 1988 izdal prvenec Out of the Silence, eno najboljših melodičnih hard rock plošč, za katero je skorajda težko verjeti, da je tako spregledana, kot je. Pa poglejmo, kaj torej skriva Skok iz tišine!

Dare so svoj prvenec sicer posneli v Los Angelesu, a plošča nima tistega neposrednega pop pridiha, ki je bil v tistem času značilen za klaviaturski pop metal, s kakršnim so milijonske naklade dosegali Bon Jovi, Def Leppard ali Europe. Namesto tega ima album nekoliko melanholičen pridih, kot da bi Wharton želel v zvok za vedno vnesti ščepec sivega, deževnega podnebja domačega Oldhama. Kompleten album tako ni spisan na prvo žogo, temveč zahteva nekoliko več poslušanj, da odkriješ večplastni preplet melodij in instrumentov, ki se nakažejo že v otvoritveni in najbolj znani skladbi plošče, singlu Abandon. Tega so Dare opremili tudi z videom, ki je v času nastanka prejel razmeroma močno rotacijo na MTV-ju. Skladba pravzaprav odlično skicira celotno ploščo: močan, speven refren, catchy kitarske linije, ki redko silijo v ospredje, in močna zaslomba v več nivojih klaviatur, ki jih je seveda spisal Wharton, ki mu je pri snemanju sicer pomagal tudi Brian Cox. Klaviaturski riff odpre tudi naslednji komad Into the Fire, ki si z enako naslovljeno klasiko skupine Dokken deli močan refren, v nekaterih delih bi celo lahko vlekli vzporednice med skladbama, čeprav je skladba od Dare precej bolj melodično rafinirana. Sledi eden od vrhuncev albuma, ultramelodična balada Nothing is Stronger Than Love, ki z udarnim večglasnim refrenom in produkcijo kitar spomni na Def Leppard, skupaj s šcepcem Dare misticizma pa ima komad močan potencial za zlorabljanje tipke repeat. Sledi skladba Runaway, še en midtempo klaviaturski rocker, ki pravzaprav v ničemer ne izstopa iz povprečja same plošče, kar pa je glede na njeno kakovost pravzaprav pohvala. Gre pa za prvi komad na plošči, kjer začne svoj potencial nakazovati kitarist Vinny Burns, ki poskrbi za nekaj okusnih »lickov« in zelo »tasty« solažo. Sledi skladba Under the Sun, netipična balada, ki jo sicer odpre kitarski lead, a nato komad raste zgolj ob vokalu in več klaviaturskih linijah, ki nato nekoliko presenetljivo ne kulminirajo v pričakovanem bombastičnem večglasem refrenu, temveč se vanj kar nekako razlijejo. Sledi dvojec skladb The Raindance in King of Spades, v kateri je Darren vnesel nekaj svoje valižanske dediščine, saj komada prevevajo keltski motivi, ki jih s kitarskimi linijami izvrstno poudari prej omenjeni kitarist Vinny Burns, predvsem njegov lead v Raindancu lahko v glavi odzvanja še nekaj dni po poslušanju. Sledi skladba Heartbreaker, verjetno najbolj udarni komad plošče, kjer je več prostora ponovno prepuščenega kitari, klaviature se za trenutek umaknejo v ozadje, Dare nam ponovno ponudijo zapomljiv refren, sam komad pa nekoliko skvari le klišejsko besedilo o lomilki src. Ploščo Out of the Silence zaključita še dve polbaladi, Return to the Heart in Don't Let Go, ki ju poleg obilja klaviatur ponovno zaznamuje odlično kitarsko delo Burnsa, sami skladbi pa metaforično nakažeta sončne žarke, ki bi lahko pretrgali sicer zategnjene sive oblake, ki kraljujejo na naslovnici te plošče.

Dare so s prvencem leta 1988 začrtali pot iskanja melodične hard rock perfekcije, ki ji zvesto sledijo tudi dobrih 30 let kasneje. Skupina je svoj zvok na drugi plošči Blood From Stone nekoliko ojačala, zmetalizirala, a ji ta preobleka manj pristoji, česar so se zavedli tudi sami in se s ploščo Calm Before the Storm vrnili na pot, začrtano z Out of the Silence, pot, na kateri vztrajajo še danes. Out of the Silence je plošča, ki jo lahko cenijo tako ljubitelji melodičnega rocka kot tudi zagrizeni metalci, ki bi iskali oddih od ostrega žaganja. Tradicija britanske melodične briljance Queen in Magnum je torej živa tudi v skupini Dare. Če vam tovrsten zvok ustreza, si album zavrtite v celoti. Obljubljam, da boste to storili še večkrat.