Z daljšimi dnevi in višjimi temperaturami se hitro približuje tudi za nekatere težko pričakovani koncert skupine Avenged Sevenfold. Skupina bo po svojih 26 letih obstoja, devetih studijskih albumih in EP-ju prvič nastopila tudi v Sloveniji. 18. junija 2025 se bodo tako tla zatresla tudi v Križankah, ko se bo na oder podala skupina, ki je poleg svoje edinstvene glasbe znana tudi po izjemnih koncertih, ki vedno znova pritegnejo množice.

Čeprav morda ne ravno najbolj tipični primer metal glasbe, Avenged Sevenfold z edinstvenim zvokom elegantno plešejo po nejasni meji med metalom in rockom. V svoji…

Šaleški progresivci Cordura neumorno nadaljujejo pisanje literature in glasbe za svoj magnum opus, imenovan Saga sedmih svetov, ki bo poleg knjig obsegal tudi dobri dve uri glasbenega materiala v obliki sedmih EP-jev. Ta napovedana epska septologija pa je konec aprila postala bogatejša za tretji EP, ki nosi ime Uxorth. Khm, vsaj nekdo, ki za razliko od George R. R. Martina svoje obljube tudi izpolnjuje.

Kakor koli že, Cordura veljajo za izjemno dinamično glasbeno zasedbo s plavajočo temeljno ploščo, ki s fiksnimi stenami pravzaprav ni omejena. Zakaj? V svoji diskografiji, ki je sestavljena iz d…

Tako smo po Ilićevem albumskem zborniku Yugoslav Hard Rock and Heavy Metal Discography (1980–1989) dobili še en pomemben kos sestavljanke fenomena nečesa, kar je bilo zaradi specifik svojih razvojnih oblik in okolja, v katerem je nastajalo, kapitalističnemu Zahodu nerazumljivo in totalitarnemu rusko-sovjetskemu bloku nepojmljivo – jugoslovanskega (in slovenskega) heavy metala. Ker zaradi samohvalnih pisarij in različnih vrst agitpropa v vse pore osamosvojitvene elite vključenih p**kerjev¹ baje »vsi vemo«, da naj bi slednji lastnoročno izpeljali vsaj osamosvojitev Slovenije, če že ne tudi franc…

Kaj izbrati – ploščo z najboljšo pesmijo ali najboljšo ploščo, na kateri ni najboljše pesmi? Na koncu sem sprejel odločitev, da ne bom recenziral plošče, na kateri se nahajata God of Emptiness in Sworn to the Black, zato – Domination. Plošča bi ne mogla imeti bolj pravega imena za glasbo, ki divja na njej. Gre za zvočni zemeljski plaz, ki ruši vse pred seboj z neukročeno in nekontrolirano silo drobečih in lomečih se gorstev, njihovih sten, balvanov, vršacev, vode, zemlje, peska in kamna. Neustavljiva moč plazu in njen odmev se ohranjata v večnost in še naprej.

Sočasno, odlično zveneče in povsem…

Dolga leta je veljalo, da iz Grčije prihaja ena najbolj fanatičnih in predanih heavy metal publik stare celine. Zato je mogoče kar malo presenetljivo, da se je iz dežele, ki že sama po sebi ponuja ogromno (predvsem) zgodovinskih tem, ki so vir navdiha mnogim zasedbam na področju klasičnega heavy/power metala, v mednarodnem okolju uspelo uveljaviti zelo malo bandom. Grška heavy metal scena tudi ni bila posebej znana, izjema so seveda zasedbe v bolj ekstremnih metal vodah. Gus G in njegovi Firewind so mednarodno daleč najbolj uveljavljeno ime. V zadnjem času pa se v grškem podzemlju dogaja velik…

Ni boljše potuhe za nekreativne in nesposobne pisce kot recenzija triminutnega singla – koliko besed pa naj navrže človek o tako kratki inspiraciji? Glede na to, da imata tako band kot komad izredno marketinško porazno ime (ne gre v uho in spomin, tudi če ga prebereš stokrat), se mi je zdelo kar impresivno, da sem kljub neuspešnemu googlanju in pomikanju po Paranoidovih novicah vztrajno iskal duhoviti videospot, ki je navdih jemal pri Obituary, kjer se v stilu risane animacije band norčuje iz samega sebe in svoje samouničujoče želje po bureku. Na tem mestu vsa čast stvariteljema animacije, eki…

Ja, drži, Bathory ne obstaja več, in take sile nikdar več ne bo v svetovih ekstremnejših in mračnejših metalskih zvrsti. Navkljub temu veseli, da se je Quorthonovo glasbeno izročilo skozi leta močno prijelo, vzkalilo in ponekod lepo zrastlo. Pred časom sem recenziral eno od plošč italijanskih Apocalypse, ki ponosno nadaljujejo širjenje izročila Bathory v mediteranskem zaledju, tokrat se z zadovoljstvom »sprehajam« skozi tako stvaritev finskih Havukruunu.

Ko mine govorjeno besedilo,¹ plošča pljuskne v mogočno in epsko zveneči black metal s Kuolematon laulunhenki. Srednje hitri in ponavljajoči se…

Navdih za to recenzijo je bila nedavna nedolžna šala, ki sem si jo privoščil nad nič hudega slutečim »mladim« fanom banda, ki pozna Arch Enemy ekskluzivno kot female-fronted band in zanj »old school« pomeni obdobje Arch Enemy z Angelo Gossow oziroma od albuma Anthems of Rebellion (2003) dalje. »Veš, Angela je trans ženska, Arch Enemy so v resnici v karieri menjali le dva vokalista. Pred zamenjavo spola in imena se je imenovala Johan Liiva. Zamenjava spola je poleg sekundarnih spolnih znakov vključevala tudi operacijo na glasilkah, zato sprememba v vokalnem stilu. Poslušaj debitantski Black Ear…

Novica, da bodo Ljubljano 19. aprila 2025 obiskali luzitanski volkovi, ki slišijo na ime Moonspell, me je kaj lepo presenetila. Ker sem izkušnjo z njihovo glasbo in opusom ustvarjanja podal že ob recenziji njihove biografije, bom uvodoma zapisal le še tole: moja prva asociacija na Moonspell je plošča Wolfheart! Združuje in v popolnosti oblike povezuje black metal z gotiko in etno izročilom.¹ Zato in kot taka je preprosto najboljša plošča, kar jih je skupina izdala.

Vtis svobodnega in neomejenega klatenja volkov po pejsažu nočne zasnežene pokrajine naredijo že prvi toni igranja nedistorziranih k…

S skupino in njenim delom sem se ob poslušanju pričujočega EP-ja srečal prvič. V srži gre za surov, precej hiter in kot iz globin ječ odmevajoč black metal, pri katerem je ravno koncept rabe (in igranja) z odmevanjem zvoka tisto, kar daje igranju glasbil in petju dodano vrednost. Tam, kjer odmev pogoltne mrak tišine, ostane v glasbi okus poslušanja prvih stvaritev drugega vala (norveškega) black metala, s katerimi je slednji metalsko srenjo opozoril nase. Tu zastonj pričakujete razumljiv grim vokal, saj ta na EP-ju nima vloge petja, marveč (povsem enako kot glasbila) medija ustvarjanja atmosfe…