Ne morem verjeti, španski gospodje iz tabora Angelus Apatrida (še en band moje mladosti!) še vedno trmasto brcajo in kljubujejo zobu časa. Zavoljo recenzije sem googlal slovenski prevod imena banda in dobil čuden odgovor. K sreči poznam Pabla, ki se bori za španski death metal, in mi je pomagal prevesti frazo, ki po njegovem mnenju pomeni »angeli brez domovine«, s poudarkom na »Angelus«, ki je katoliška različica knjižne slovnične oblike »Angeles«. Skriti odpor tisočletnemu teroriziranju s katolicizmom na Iberskem polotoku, generalisimo Franco?

Omenil sem, da so zdaj že zreli gospodje band moje…

Po 20 letih, sedmih albumih, številnih splitih in EP-jih je naenkrat bilo konec. Z naznanitvijo sedmega albuma je prišla tudi vest o koncu delovanja zasedbe, ki je od začetka tisočletja do danes postavila nove meje black metala, za seboj pa pustila luknjo, ki jo bo težko zapolniti.

Edinstveni pristop in zvok dvojca Urfaust bo za vedno ostal nedotaknjen, njun poslovilni album pa dostojno darilo v slovo vsem njunim sledilcem. Osebno se sicer težko štejem k slednji skupini glasbenih navdušencev, saj sem zasedbo spoznal prepozno in do danes preslabo, a po drugi strani poznam zasedbo vseeno dovolj d…

Kako je svet metala lahko nepredvidljiv. Pred skoraj natančno enim letom sem se na takratni 20. obletnici delovanja Dirty Skunks po spletu okoliščin pobliže, beri z nastopom v živo, spoznal s ptujsko zasedbo Ashine in sem bil kljub odličnemu nastopu, ki me je pozitivno presenetil, z njihovo izbiro metala bolj zadržan ali bolje rečeno, se z njihovo skodelico čaja enostavno nisem mogel spoprijateljiti. Zdaj, skoraj leto dni po tem, je v moje roke priromal EP z naslovom Wasted Light, ki so ga fantje izdali junija lani in brez zadržkov lahko rečem, da sem zaradi vsebine izdelka ostal brez besed.

Wa…

Po dveh letih od izida odmevnega albuma Diamanti italijanski mojstri melodije v žanru metala, Temperance, predstavljajo njegovega naslednika z naslovom Hermitage – Daruma’s Eyes Pt. 2, na katerem prvič nastopa nova vokalistka Kristin Starkey. Zanimivo je, da album gosti številne znane ustvarjalce, med njimi Arjena Anthonyja Lucassena (Ayreon), Fabienne Erni (Eluveitie), Laro Fello (Faun) in Alessandra Contija (Twilight Force), ki še dodatno obogatijo zvočno izkušnjo. Morda se sprašujete, kje je Daruma’s Eyes Pt. 1? Pravzaprav prvi del ni samostojen album, temveč zadnji komad albuma Of Jupiter …

Moji prijatelji Suffocation so pred kratkim dali vedeti, da še niso rekli zadnje. Ne dolgo nazaj so nam ponudili svež studijski album, prvi po zdaj že uradnem odhodu ikoničnega vokalista Franka Mullena, ki je uvedel nov standard death metal growla in populariziral gib »The Chop«, ki bolj kot na sekanje spominja na nasmejano mahanje z dvignjeno levico. S tem so Suffocation tudi uradno izdali prvi album brez enega samcatega ustanovnega člana. Turobno, kot se sliši, album Hymns From The Apocrypha poslušalcu tega dejstva sploh ne izda. In s tem stavkom sem že povedal vse, kako zveni glasba, nezain…

Ok, ali si predstavljate, da bi trideset let po dokončanju Mona Lise Leonardo da Vinci se odločil jo malenkost revidirati in jo naslikati še enkrat? No, skoraj prepričan sem, da ne bi bilo enako popolno, če ne zaradi drugega, že zgolj za to, ker se v obdobju tridesetih let odrasel človek opazno postara (ja, Borut Pahor, v svoji glavi lahko bežiš pred starostjo, a ji ne boš ušel), malo mu opeša vid, gibi postanejo okornejši, ipd. Nekako s takimi vprašanji sem se soočal, ko sem se lotil recenzije »revidirane« plošče Icon Paradise Lost. Da bodo zgornja vprašanja kontekstualno razumljivejša, naj p…

Težave v zvezi z zasedbo sem omenil v uvodu svojega opisa EP-ja ...And I Return To Nothingness, tako da si bom to tematiko tokrat prihranil. Will Ramos je postal stalni vokalist zasedbe in s tem bandu prinesel določeno vokalno širino, ki jo ta koristi na vseh področjih. In tako je nastal album, ki na široko povezuje ekstremni metal in deathcore, in sicer na več kot odličen način.

Na kratko: po omenjenem EP-ju, ki nam je prinesel tri pesmi, si nisem mislil, da bo bandu uspelo ustvariti album, ki bo tega prekosil. In sicer na vseh možnih ravneh. Album Pain Remains je bolj ekstremen, je tehnično z…

Raziskovanje lastne progresivno-metalske preteklosti se nadaljuje. Začenši z (malenkost) bolj obči javnosti znanimi Fates Warning, nadaljujem globlje v podzemlju s prav posebnimi ameriškimi old school progresivci Shadow Gallery. Na veliko veselje so moji predniki na Paranoidu opravili domačo nalogo in vključili kar dve recenziji dotičnega banda, konkretno Legacy (2001) in Room V (2005). Žal med uradnimi recenzijami nisem našel njihovega magnum opusa – Tyranny (1998) in Carved in Stone (1995). Za recenzijo sem slednjega izbral iz čisto subjektivnih razlogov. Bolj osebnoizpovedna glasba, vklesan…

No, še nikoli nisem poslušal in recenziral skupine s tako netipičnim imenom, čeravno sem že imel priliko srečati se z black metal skupinami tipa »analni trakt« (beri: Anaal Nathrakh). Zanimivo, tudi logotipa obeh skupin sta si dokaj podobna. Ampak brez strahu, prej navedeno predstavlja zgolj ugotovitev in recenzija ne bo temeljila na primerjanju glasbe obeh skupin. One Thousand Vultures Waiting to be Fed je prvenec skupine iz Velike Britanije, ki prisega na black metal.

Gre za dober, surov, na surovih kitarskih, poudarjam – kitarskih melodijah temelječ black metal. Zvok je idealen, saj se ob po…

Dragi prijatelji, zapomnite si: slaba reklama ne obstaja. Ob presežku glasbene ponudbe, ko je še tako motiviran človek izgubljen v iskanju svežih bandov, pride vsak namig ali stvar, ki pade v oko, prav. Tiste dni sem brskal po neki spletni strani in bral neskončno dolg seznam prihajajočih albumskih izdaj. Seznam ni vseboval filtrov glede na zvrst, zato sem bil prepuščen milosti in nemilosti lastne presoje. Pozornost so mi zagrabili Raz-***-strgani. V marketinškem jeziku temu pojavu pravijo »scroll stopper«. Prodano!

Iz imena banda sem dokaj enostavno z osnovami metalske logike in znanosti predv…