V četrtek zvečer se je v Ljubljani odvila že 16. edicija glasbenega dogodka MetalWitch. Letos so na odru, ki je po šestih letih spet potekal v Klubu Cirkus, nastopile štiri zasedbe: slovenski mladci Godzilla, The Big Deal iz Srbije ter slovaški skupini Doomas in Depresy.

Godzilla
Svit, Oskar, Katjuša in Nace so stari med 11 in 13 let. Od svojih vrstnikov se najbolj razlikujejo po tem, da namesto visenja na telefonih v prostem času raje preigravajo heavy metal.

Ker ni ravno običajno, da na metalskih koncertih igra takšna mladina, sem se potrudil, da njihov nastop ujamem v celoti. V dvorano sem pri…

S tokratnim »živim« posnetkom smo si vzeli nekoliko več časa. Ker nam splet okoliščin ni omogočal, da vam bi svoj pogled na Insomnium predstavili že prej, to še ne pomeni, da smo nanj povsem pozabili. Sploh ne! Kot vas večina zagotovo ve, so Insomnium melodična death metal zasedba iz Finske. Band obstaja že od leta 1997, od takrat pa ni povil ravno premnogega števil albumov. Ravno lani, ko so se Finci spet ustavili v Sloveniji, je zasedba promovirala deveti studijski album Anno 1696.

No, in kje se je zasedba lani predstavila pri nas? Seveda na našem največjem metal festivalu, Tolminatorju. Finc…

»… Eden bo zidal, drugi bo rušil …«

Brutal Janez Fest je v Maribor pred štirimi leti prinesel nov festivalski duh, ki se sicer še vedno s porodnimi krči zdaj že počasi useda v podzavest ljubiteljev trših zvokov z vseh koncev in krajev. Zaradi napovedane obnove dvorane Štuk, do nedavno uradnega domovanja brutalnega Janeza, je bila letošnja edicija »na preizkušnji«, saj se je bil festival prisiljen preseliti na drugo lokacijo in v nekoliko okrnjeni izvedbi mariborskemu občinstvu le v enem dnevu, in sicer 7. septembra, v klubu MC Pekarna dokazati, da veličina dvorane ni pomembna in bo eden kljub …

Meni:

Prater (HR)
Vígljós (CH)
SRD (SI)
Teufel (SI)
Zmyrna (CZ)

Se strinjate z izjavo, da za dogodek pretežno blackmetalske narave na slovenskih tleh preprosto ni boljšega poimenovanja kot »mrtvaški ples«? »Mrtvaški ples« – naslov, ki sam po sebi že nakazuje, kaj lahko iz žanrskega vidika pričakujemo, poleg tega pa se naslanja tudi na zgodnjo slovensko kulturo, kar je iz mojega stališča preprosto krasno. Tokrat je šlo za drugo različico tega dogodka, prvi smo bili priča že pred davnimi tremi leti, ampak ja, da ne pozabimo, korona je naredila svoje in je izvedba druge verzije pač terjala svoj čas. Am…

Od vseh krajev, kjer bi pijan Čeh lahko razgrajal celo noč, si je izbral ravno neposredno bližino mojega avta. Še več, nabijal je neki češki folk metal ter ob glasbi fušal in kričal, kot bi ga klali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Pozdrav soncu sem zatorej začel kar ob petih zjutraj, ko je alkohol mojega češkega godca položil kar na umazano spalno vrečo ob makadamski cesti. Počutil sem se grozno, zato sem šel na kratek sprehod po smučišču, da sem prišel k sebi. Nikakor, da mi ta dan uspe zdržati pokonci dlje kot do konca dnevnika, torej dlje od nastopa Mork, sem si mislil. (Ožbej)

Zadnji delovn…

Svit me je prebudil okoli šeste ure zjutraj. Hrbet me ni niti malo bolel, vsaj to. Naredil sem kratek sprehod do diksijev, čemur bi new age guruji rekli »jutranja joga s pozdravom soncu in celostno čuječnostjo«. Moj namen pred začetkom glasbenega programa je bil namreč pohod do smučarske koče Friedrichshütte na vrhu hriba (1310 metrov n. v.), saj je festival na lokaciji znanega smučarskega središča. Nikoli, tudi v najstniških letih, se mi ni ljubilo dopoldan životariti v kampu, tudi če sem bil koma zmačkan. Ženin jutranji nasmešek mi je dal zeleno luč, da je relativno dobro naspana in jo lahko…

Spet je tisti čas leta in ljudje smo živali navad. Kot mladenič (in tudi danes) nisem nikoli razumel ljudi, ki vsako leto rinejo na dopust na isto lokacijo. Poznam primere, kjer ljudje 20 ali več let hodijo na dopust na isto lokacijo na Hrvaškem na točno isti čas v letu. Iz retrospektive zdaj gledam to malenkost drugače – navsezadnje, sam nisem boljši, saj sem na vse verzije in imena metal festivala v Tolminu hodil s presledki vse od 2005. Kaltenbach se dogaja zame že tretje leto, odkar imam stalno rezidenco v Gradcu, tradicionalno v tretjem vikendu avgusta. Okej, metal festivalov je resda obč…

Pripravili smo nov live posnetek, tokrat smo v objektiv ujeli domače crossover thrasherje Black Camo. Ti so nastopili prvi dan na letošnjem Tolminatorju, in sicer na odru »DIY stage«, ki je stal »na ovinku ob skejt placu«. Kaj je to oziroma kakšen oder je to? Čemu služi? Pri tem gre za »improviziran oder (v bistvu ena preproga in še neki leseni pod, se mi zdi), zraven dva zvočnika, set bobnov in ide gas! Medtem ko folk skejta v ozadju [...], bandi pičijo.« Na takšen način je Tegla opisal ta oder.

Tako kot vsi drugi bandi, ki so letos premierno nastopili na tem odru, so za svoj nastop točno 20 m…

Maribor se prebuja! Metalsko prebuja, ta izjava pa ni kar tako privlečena za lase. O tem priča zadnje dogajanje v mestu ob Dravi, kjer se je to poletje začelo z zelo spodbudnim metalskim dogajanjem. V mislih imam julijski koncert gusarjev Alestorm in druščine v mariborski dvorani Štuk, ki je presegel vsa pričakovanja. Sprva sem ta pojav opazoval z veliko mero zadržanosti, celo razmišljal o muhi enodnevnici in s previdnostjo spremljal nadaljnje dogajanje. Tako sem napoved koncerta velikanov poganskega metala Arkona vzel z rezervo, z obzirom na vse dejavnike, ki nimajo veze z metalom, in že bil …

Vroče poletje v Ljubljani je postalo še bolj vroče 20. avgusta, ko je Menza pri Koritu gostila thrash metal eksplozijo. Na odru sta se zbrali dve skupini, ki sta dvignili srčni utrip vsakemu ljubitelju težke glasbe – ameriški Havok in nemški Dust Bolt. Že pred koncertom je pred dvorano vladalo živahno vzdušje, dolga kača oboževalcev, oblečenih v črno, pa se je vila pred vhodom, od koder se je slišala tonska vaja. Pred vrati sta stala dva varnostnika, ki sta pazila na red. Eden od njiju je gostu, ki je bil prvič v Mezi pri Koritu, priskrbel nekaj slabe volje. Ko ga je gost vprašal, če je ta vrs…