Da se mojim ušesom obeta nekaj dobrega, sta napovedala že napeto, ostro, žalobno in kot igranje godal zveneče gomazeče igranje klaviatur ter srednje hitro zamolklo tiho bobnanje uvodnega instrumentala, These Pristine Memories. Melodije klaviatur v komaj minuto trajajoči pesmi napišejo samostojno zgodbo, ki se povsem naravno prelije v On Death's Floor. Slednja nas od začetka obdari z bičanjem surovo ostrega igranja kitar in štetjem udarcev biča s suhim, hrapavim growlom. Lepota growla se kaže v njegovi surovo-jezni žalosti in tudi dolžini »držanja« glasu; posebno kakovost vokalni dimenziji daje…

Da ne odkrivam tople vode: »V globini vedno bolj živega tržaškega podzemlja je pred kratkim nastal nov sadež za najbolj ekstremne okuse. Člani bandov Claustrum, The Secret Grime, Fierce in TxMxPx so se namreč združili v nov ekstremen projekt Feral Forms. Glasba skupine se najbolj približuje zloveščim »bestial« zvočnostim skupinam, kot so npr. Diocletian, Incantation, idr. Brutalnost in disonance kraljujejo v organiziranem kaosu, nasičenim z nizkofrekvenčnim brnenjem iz pekla.«

Ekola, band sem vam predstavil, nadaljevanje besedila, ki je Ilji (tako kot meni zdaj) služilo kot uvod v recenzijo EP-…

Malum je norveška black metal zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2020. Band je po dveh letih začel ustvarjati avtorsko glasbo in od tokrat do danes vsako leto ponudil eno krajšo ali daljšo izdajo:

2022: Ad Mortem (EP)
2023: In Nauseam
2024: Tragic Hymns of Eternal Damnation (split)
2025: Towards Nothingness (EP)

Zasedbo sta ustanovila A. A. in E. F. Po treh letih je slednji zapustil skupino, ki se je lani iz dueta transformirala v kvartet. Tako jo danes sestavljajo: A. A. (bobni), M. F. (lead kitara), A. G. (ritem kitara) in E. T. S. (vokal in baskitara). Zaradi uporabe mask ostaja identiteta po…

Bere te vrstice kak ljubitelj Immanuela Kanta, nemškega filozofa, ki je na noge postavil tako imenovani transcendentalni idealizem? Kant je trdil, da realnosti ne dojemamo takšne, kot je, ampak jo vsak posameznik vidi in interpretira po svoje, skozi lastne čute ter lastno razumevanje in izkustva. Poenostavljeno rečeno, vsak od nas okusi isto pivo drugače, vidi isto zeleno-rdečo travniško bilko v drugih barvnih odtenkih ali razume iste besede na drug način. Če fonetično izgovorim besedo »kerion«, lahko nekdo to razume tako kot opolnomočen ženski ter pogumno-zreč-v-prihodnost glas Olivie Holt, k…

Spominjam se časa, nekje sredi 90-ih prejšnjega stoletja, ko je metalsko časopisje, ki nam je bilo na razpolago v Sloveniji (predvsem Metal Maniacs in Metal Hammer), ter katalogi številnih založb, vsepovsod, v sliki, s prispevki in recenzijami, hvalilo novo čudo, ki naj bi postavilo nove standarde v svetu gothic metala. Čudo je slišalo na ime Crematory. Kot ljubitelja gothic metala se me je vsa ta promocija hitro dotaknila in z veliko pričakovanja sem zagrizel v ponujeno meso ter ga v hipu, kot bi ugriznil v kilogramski kos aspirina, izpljunil. »Kaj za vraga je to?!!!« sem se vprašal. V isti s…

Philip H. Anselmo (Pantera, Down itd.) + black metal = Scour. Zmagovita kombinacija? Saj ne more iti nič narobe? Hja, seveda lahko, kot pri vsaki stvari. A preden zaidem v debato o tem, kako so okusi različni, naj še razložim, da je Anselmo resda največja »zvezda« zasedbe, a še zdaleč ni edina. Poleg njega sta band ustanovila še John Jarvis (bas in back vokal) in Derek Engemann (kitara in back vokal), medtem ko sta se Adam Jarvis (bobni) in Mark Kloeppel (kitara in back vokal) pridružila zasedbi, ko sta to leta 2017 zapustila ustanovna člana Jesse Schobel in Chase Fraser. John, Derek, Adam in …

No, pa sem se spet znašel v situaciji, da kot nekdo, ki se ne samoopredeljuje kot ljubitelj death metala, piše recenzijo ravno o deathmetalski plošči. Skupina (ki jo nedvomno, vsaj glasbeno, poznate številni ljubitelji death metala ter katere častitljivo trinajsto ploščo sem vzel pod drobnogled) prihaja iz dežele, ki po vsej pravici nosi naziv enega od stebrov sodobnega evropskega death metala – Poljske. Te izjave niti slučajno ne uporabljam v obliki slabšalnice, ki bi se lahko razumela kot ciljanje na izraz »moderni«. In moja ocena je: bomba, super!

Majčkeno več kot tri četrt ure poslušanja de…

Ameriški tehnično-brutalni death metalci Nile so s svojimi 32 leti in desetimi dolgometražci poznani vsem, ki se brigajo za death metal. Čeprav, ali morda ravno zaradi tega, ker je Karl Sanders ostal edini preostali ustanovni član, George Kollias pa mu tudi že stoji ob strani 21 let, ta ameriška manufaktura mastnih riffov, začinjenih z egipčansko melodiko, še vedno zveni kot nekoč. Nile se torej tudi v deseto niso odpovedali lastnemu prepoznavnemu znaku.

The Underworld Awaits Us All da takoj vedeti, s kom ima poslušalec opravka. Po drugi strani pa: kdo bi sploh želel, da band po desetih albumih…

V času, ko le pomisliš na nekaj, pa naj bo to kak artikel, hrana, band, in te svetovni splet v zvezi s tem že v naslednjih minutah bombardira s polno informacijami, je težko poslušati nekaj novega, ne da bi pred tem kar koli vedel ali slišal o bandu. Pa vendar je tudi to možno. Volja mora biti prava in ne smeš se upreti skušnjavi ter prebrati vsega možnega o skupini, albumu, ki ti pride pod roke. S tem se izogneš vsakršnim predstavam, ki se ti lahko ustvarijo v glavi oziroma si jih ustvariš, še preden prisluhneš glasbi.

Pri neznanih zasedbah sam zadnje čase pogosto ubiram tak pristop in dostikr…

Ja, lepo je bilo spet slišati nekaj, kar je moje glasbene čute prebudilo iz otopelosti po tem, ko sem poslušal že več kot 20 letošnjih izdaj, ki zvenijo tako nezanimivo, da mi je bilo zanje težko napisati celo slabo kritiko (verjemite mi, tako dalj časa trajajoče stanje povzroča občutke (neprijetne) tesnobe). Nekako tako prijetno je name delovalo poslušanje prvenca Voracite, thrasherjev Čilencev.

O White Phosphorus priznam, da me je dolgo časa delalo živčnega to, da sem bil prepričan o tem, da sem uvod v pesem že slišal prej pri eni black/viking metal skupini. Ko sem se sprijaznil s tem, da mi …