Jajca. Vsestransko uporabna beseda, ki poimenuje sestavino za pripravo omlet, opisuje nesmisel ali neresnico, poudarja, da je nekaj zanič ali pa se nemara pojavlja v kontekstu drznosti in hrabrosti ter simbolizira moškost. Kdo ali kaj torej ima jajca? Lahko rečemo, da ima tudi glasba jajca? Morda bomo našli odgovor, takšen ali drugačen, v mladi skupini iz Volčje Drage, ki se imenuje preprosto DTN. Tri črke, ki mi še vedno visijo v zraku kot neodgovorjeno vprašanje. Kaj pomenijo? Nimam pojma. Morda bo kak namig padel to soboto v mariborskem Gustafu, kjer jih bomo lahko ujeli v živo, medtem ko i…

Darkthrone, sveti Darkthrone!¹ Darkthrone so in niso! So, ker so njihove plošče z nami že dobrih 45 (!) let, ter niso, ker so njihovi nastopi redkejši od nastopov finskih krščanskih black metal skupin v Severni Koreji.² Bodi si že, kot si že bodi, Darkthrone so (vsaj) od srede 90-ih let prejšnjega stoletja v prejšnjem tisočletju brez neposredne vključenosti (baje so bili takrat za to še malo premladi) v družbeno angažirane aktivnosti odstranjevanja levantinsko monoteističnih arhitekturnih tujkov s tal avtentično-staroversko-nordijskega predstavljali stilski³ in glasbeni arhetip drugega vala no…

Helloween so ena tistih institucij, ki jim statusa ni treba več dokazovati, temveč »le« ponovno upravičiti. Kar ni ravno lahka naloga za band s štiridesetletno kariero, ki se vedno znova znajde v isti dilemi: ponuditi nekaj novega ali zadovoljiti nostalgike s povratkom h koreninam. Tokrat so se znova odločili za »best of both worlds«. Podobno kot pri predhodniku Helloween se obdobje Pumpkins United nadaljuje, zasedba ostaja »polna«, kar bo marsikomu dovolj že samo po sebi. In hkrati, ravno tako kot predhodnik, Giants & Monsters balansira med obema poloma. Na eni strani oživlja vibracije zgodnj…

Uau! Ne zgodi se pogosto, da bi me prva pesem skupine, za katero prvič slišim, ob prvem poslušanju odpihnila, ampak to pot se je to zgodilo. To so Serpent Gates iz Finske, to je njihov prvenec The Veil of Darkness in to je prvinsko popoln heavy metal!

Metamorphosis se od prvih udarcev bobnov in prvih zvokov igranja lead kitare do vključitve žaganja in energičnega ter energije polnega petja po ušesih raztopi kot med ali okus, ki se sprošča ob žvečenju slastne lepo prekajene slanine. Ja, to je N.W.O.B.H.M. (!!!), ki se v refrenskem delu privzdigne v galaksije heavymetalske epskosti. Glavni vokal …

Master’s Hammer – legendarni boemski in bohemski band, ki je svoj čas oral ledino drugega vala black metala, a ga je »mainstream« norveške samooklicane underground scene hitro izrinil v pozabo. Fenriz ne pojmuje zaman njihovega prvenca Ritual. kot prvega (norveškega) black metal albuma.¹ Če sem še malo drznejši, lahko izpostavim, da je bil praški band med glavnimi inovatorji gibanja: surovost riffov in vokala ter agresivnost so blažili in mešali z atmosferičnostjo in melodičnostjo, unikatnost pa so izkazovali tako glasbeno kot tudi kulturno in ideološko. In če želim res razpizditi black metal …

Astora je solo projekt Gregorja Korošca – Geda. Projekt je zaživel leta 2019, torej kot predkoronski otrok, ki ni produkt dolgočasenja med prepovedanimi medobčinskimi prehodi s policijsko uro. Pod streho ima do zdaj dva EP-ja in dva celovečerca, The First Flame in Metamorphosis, ki sta oba izšla leta 2021. Aha, tukaj pa se že pozna ta koronski dolgčas, ki je na srečo prerasel v ustvarjalno delo in rezultiral v izdaji kar dveh celovečercev. Nekateri so se razkuževali v sosedovi garaži, Gedo pa je mozgal, ustvarjal in snemal. Pohvalno! Logično pa takšen tempo ne more trajati v nedogled, tako je …

Zame je pravi METAL album tisti, ki te spravi do headbanganja. Ki vsebuje tisti nalezljivi riff, ki te takoj pritegne in »prisili«, da podzavestno začneš migati z vratom. In tako sem že pri istrski black metal zasedbi Malorshiga, njenem drugem albumu Vento, ki je nasledil prvenec Kvlt ov Vitis et Olea iz leta 2019, in njegovem drugem komadu, naslovljenem Bvrin. Četudi razumem tega kot nekakšen »podaljšek« uvodnega Levante, ki predstavlja pravoverni intro z valovanjem morja in nežnim večglasnim ženskim petjem, ta postopoma proizvede headbanging trenutek, ki temelji na počasnem in spokojnem »žag…

Human Host Body sicer ne potrebujejo širše predstavitve, saj so za to v 22 letih delovanja dodobra poskrbeli kar sami, ampak ker nam pri Paranoidu v tem času ni uspelo recenzirati niti ene plošče – reportaže koncertov so druga stvar –, si vsaj poglejmo bandovo diskografijo. Trenutno je videti tako:

Human Host Body (EP, 2009)
Tape (EP, 2011)
Human Host Body / Devastated (split, 2012)
4 Song Demo (demo, 2013)
Severe Collapse (LP, 2015)
Human Host Body / Storm of Sedition (split, 2017)
Demo Tape 2018 (demo, 2018)
Orkan (LP, 2019)
Brez izhoda, brez upanja (LP, 2026)

Recenzirani album, ki je plod dela kvarte…

Novo leto, nov plošček, nova recenzija. Začenši z demo posnetkom Unholy Chapel - Rehearsal Demo I (2024), ki je doživel nadgradnjo v prvenec Unholy Chapel (2025), je povsem zgodnji začetek drugega kvartala prinesel EP z naslovom Life Is Murder... Murder Is Life. Glede na mizantropično naravo glasbe si brez predhodne preverbe pri bandu upam naslov interpretirati tako: da lahko živimo, moramo ubijati ... ubijanje je del življenjskega ciklusa. In še moj dodatek: na koncu bomo vsi mrtvi.

Life Is Murder... Murder Is Life vsebuje pet komadov:

Intro (00:58): Klasičen uvod z dungeon synth začetkom, ki s…

Ker smo na našem portalu že večkrat pisali o norveški black metal zasedbi Tulus, vam je ta verjetno vsaj imensko poznana. Zato bi o njej povedal morda samo toliko: njena glavna (in tudi ustanovna) člana sta bobnar Sarke (Khold, ex-Old Man's Child) in vokalist ter kitarist Blodstrup (Khold, ex-Old Man's Child), na baskitari pa se jima je leta 2008 pridružil Crowbel (Kråbøl, Minas, ex-Khold). In še dodal: Morbid Desires je bandov osmi dolgometražec.

Black metal iz hiše Tulus je bil že od nekdaj drugačen. Povečini je srednje hiter, včasih poseže po najvišjih obratih, mnogokrat prav tako po najnižj…