Prvi sobotni večer letošnjega aprila je bil rezerviran za koncert treh zasedb, med katerimi je »glavna«, Snøgg, v živo predstavljala svoj najnovejši EP Huda luknja, ki je izšel konec lanskega leta v samozaložbi. Čeprav je šlo za soboto, bi se klub Channel Zero lahko nadejal večjega števila obiskovalcev, a za dober koncert ne potrebuješ veliko ljudi. Dovolj je že, če imaš tri zelo dobre glasbene zasedbe.

Prva zasedba, Divine Inferus, prihaja iz Idrije in je pred tem koncertom imela nastop med drugim tudi v Zagrebu, kjer so se borili za nastop na največjem evropskem festivalu Wacken Metal Open Ai…

V klubu Gromka na Metelkovi deluje kar nekaj ekip, ki organizirajo koncerte in druge dogodke. Ena izmed njih je tudi t. i. NeKužim Crew, ki je kar aktivna z organizacijo koncertov, ki se gibljejo predvsem v sferah punka, grinda, HC-ja in powerviolencea. Njihove »fešte«, kot jih poimenujejo, so zbirališče mladih entuziastov tako na odru kot pod njim. Kolikor sem uspel zaslediti, imajo lepo obiskane koncerte, na katerih je jasno videti in slišati, da je underground scena še kako živa. V soboto 29. marca 2025 so organizirali še eno NeKužim Fešto, v sklopu katere so nastopili štirje bandi, med nji…

Tole reportažo bi začel malce drugače, in sicer s pozivom: vrnimo nazaj tiskane vstopnice. Zakaj s tem pozivom, ki mi ga seveda ni panike izreči, saj v življenju nisem organiziral koncerta in se sploh ne zavedam, kakšni stroški nastanejo s tem (tiskanjem vstopnic, kaj šele organizacijo koncerta)? Ker so za tale trojni thrash napad, ki ga predstavljam v naslednjih vrsticah, natisnili vstopnice. Natisnjene vstopnice so zakon!

A tudi brez natisnjenih vstopnic bi bil dogodek, o katerem teče beseda, zakon. Namreč, v petek, 21. februarja 2025, smo bili v Gromki na Metelkovi priča dvojni »izid-zabavi«…

Mislim, da lahko brez oklevanja trdimo, da Slovenija ima stalno ponudbo koncertov ekstremne glasbe. To je dokazal tudi torek, 11. 2. 2025, ko smo imeli v Ljubljani možnost izbirati med dvema koncertoma: Eluveitie itd. v Kinu Šiška ali pa Sordide itd. v Channel Zeru na Metelkovi.

Nekateri smo se odločili za slednjega. En francoski black metal in dva domača death oziroma grind banda – dovolj prepričljivo za obisk Channel Zera, ki je, ako dobro pomnimo tisti, ki smo v mladosti verjeli, da se računalnik lahko pogovarja s svojim lastnikom in je dovolj, da se s Tomosom zapelješ čez tipkovnico in ga u…

Nazadnje so Dani Filth in prijatelji obiskali Ljubljano maja 2009. Od takrat se je tako v svetu kot v samem vampirskem konzorciju iz Ipswicha spremenilo marsikaj. Dani Filth je ostal še edini originalni član, del banda je že nekaj let iz Češke, izdali so kar nekaj (včasih boljših, včasih slabših) albumov, pripravljajo pa tudi komad, na katerem združujejo moči z Edom Sheeranom.

In to vse v zadnjih 15 letih. Skupina sicer obstaja že dobrih 30 let in se trenutno pripravlja na izid nove plošče (spomladi naslednje leto), hkrati pa je videti, da je tudi turnejsko bolj aktivna kot nekoč. Našo nekdanjo…

Mojstrski prikaz atmosferičnega ekstremnega metala

V noči na 7. november je ljubljansko underground metal sceno popestrila intenzivna in transcendentna izkušnja novozelandske ekstremnometalske zasedbe Ulcerate, ki že dolgo velja za eno najinovativnejših sil na tem glasbenem področju. V okviru njihove evropske turneje v podporo nedavno izdanemu albumu Cutting the Throat of God je bil nastop na Metelkovi neprecenljivo popotovanje v najtemnejše globine ekstremne glasbe.

Ulcerate so svojo značilno znamko atmosferičnega, disonantnega death metala pripeljali v intimno, a močno okolje. Metelkova v Ljub…

Le dan po dnevu spomina na mrtve smo bili priča počasnemu padcu temperatur, še zadnje izdihljaje indijanskega poletja pa je počasi zajela oblačnost, ki je pripravila čudovito atmosfero za vstop v koncertno nabiti november. Samo spomnimo se, da bomo v tem mesecu lahko videli kar nekaj zvenečih ter manj znanih tujih in domačih metalskih imen. A več o tem v našem napovedniku. Zdaj se osredotočimo na temačni sobotni večer, ko je Gromko na Metelkovi ovil dih teme in smrti.

Kvlt Ov Seitan, ekipa, ki v klubu Gromka na Metelkovi pridno skrbi za to, da v ušesa fašemo še težje in ekstremnejše zvoke, je t…

40 let obstoja (čeprav prvih nekaj let pod imenom Majesty), 14 studijskih albumov in po 13 letih vrnitev bobnarja in ustanovnega člana Mika Portnoya (band je zapustil leta 2010, vrnil pa se je oktobra 2023). Sploh si ne predstavljam, kaj je moralo biti v glavah kvinteta Dream Theater, ko je razmišljal o veliki »vrnitveni« (najprej evropski, nato ameriški) turneji, v sklopu katere se je v torek, 29. oktobra, ustavil tudi v Zagrebu na Hrvaškem.

Priznajmo si – četudi gre za prekaljene odrske in studijske mačke, ki instrumente obvladajo do obisti, ugrizniti v takšen turnejski zalogaj, ki so ga zara…

Tole bo malce nenavaden začetek, a prav ne morem mimo predstave, ki se mi je porodila v glavi. Cel kup ljudi, ki poje navihano:

Vse najboljše za te,
vse najboljše za te
vse najboljše, novi album Spilling the Astral Challice,
(in v ozadju en glas: od Siderean)
vse najboljše za te!

In potem totalni disonančni kaos.

No, realnost je bila (na srečo?) precej drugačna. Lepa sobota, celo po dolgem času kar poletna, taka za srečanje s prijatelji, popoldansko kavico, poslušanje Carla Douglasa in albuma Kung Fu Fighter ob martinčkanju na balkonu. OK, spet me odnaša. Zdaj ko razmišljam, prav ves ta vrtinec misli…

Zadnji festivalski dan v meni vedno budi dvojne občutke – po eni strani sem žalosten, ker se zadeva zaključuje in je BA, kot vedno, res bil top festival, po drugi strani pa sem vesel, ker sem sploh lahko doživel to zadevo. Moram omeniti, da mi leta prej ni bila jasna logika nekaterih, ki so rekli, da se jim ne da hoditi na recimo Metaldays in se raje peljejo kam daleč, a sem potem tudi sam pogruntal, da je nek čar iti z domače grude v tujino, spoznavati nekaj novega. Ah … dobro, zdaj že nabijam. And that's not metal, tako da … Torej, kaj vse sem uspel videti zadnji festivalski dan?

Po vrsti:
13.…

Tretji dan je končno obetal vremensko stabilnost in seveda sem bil že tudi vajen festivalskega tempa. Če bi bilo smiselno, bi opisoval, kaj vse sem počel, ko nisem gledal bandov, a to ni bistvo reportaže s festa, mar ne?

Torej, kaj vse sem uspel videti tretji festivalski dan?

Po vrsti:
14.35–15.15 Čad
16.10–16.55 Aborted
17.00–17.50 Toxic Holocaust
18.10–19.00 Cynic
18.55–19.50 Left To Die
20.40–21.25 Cephalic Carnage
22.30–23.15 Khold
23.15–00.35 Laibach
01.00–01.50 Ved Buens Ende

Tokrat mi je uspel maraton skakanja med vsemi štirimi odri. Izpustil sem Imperial Triumphant (take skupine ne moreš dati na o…

Drugi uradni dan sta za mano prišla dolga pot in dolgo pohajanje na prvem dnevu festivala. In kako veš, da si star? Ko te skrbijo nevihte, ki so se ta dan podile okrog našega hostla. Sklepali smo tudi, da je na samem prizorišču ca. 20 km stran podobno vreme – a ni bilo. Nimaš kaj, spustil sem spet nekaj bandov in v pelerini ov steel prišel na prizorišče prav na začetek Incantation.

Kaj vse sem uspel videti drugi festivalski dan?

Po vrsti:
15.55–16.40 Incantation
16.45–17.40 Whitechapel
17.45–18.40 Madball
18.45–19.45 Forbidden
20.55–22.00 Carcass
22.05–22.30 Testament (polovico seta)
22.30–23.15 Tulus …

Na naši strani že lahko preberete uvodnik v nekajdelno reportažo festivala Brutal Assault. Obljubim, da v reportažah ne bom našteval, kaj vse sem jedel in pil, kdaj sem bil na WC-ju in še kaj takega, kar se v bistvu ne tiče slehernikov. Zanimajo vas bandi, kali?

No, takoj vas opozorim – vseh bandov si ni moč ogledati v enem dnevu. Nekaj je že to, da se dogajanje na štirih odrih prekriva v več kot 60 %, potem je tu seveda še različnost okusov. Zato obstaja velika možnost, da si vam ljubega banda nisem ogledal. Sem se pa le trudil gledati in slišati veliko, tako da se obeta kar daljše branje. Pa …

Brutal Assault je festival, ki poteka – z izjemo prekinitve leta 2020 – že od leta 1997. Preden se je ustalil na sedanji lokaciji, je potekal na treh drugih krajih, potem pa je leta 2006 festival, ki se je takrat odvijal v kraju Svojščice, obiskalo okrog 7000 ljudi in organizatorji so vedeli, da morajo najti večji plac. Našli so ga na območju nekdanje avstrijske trdnjave Josefov (zgrajene konec 18. stoletja in poimenovane v čast cesarja Jožefa II.) v mestu Jaroměř na severovzhodu Češke. Festival poteka na omenjeni lokaciji še danes in kaže, da bo tako tudi ostalo.

Dogajanje poteka pet dni. Prvi…

Niti 24 ur ni minilo, odkar je utihnilo odrsko dogajanje na drugi ediciji festivala Tolminator, in že smo se gnetli pred vrati Menze pri koritu na Metelkovi, skrivajoč se pred peklenskim nalivom. Nabralo se je kar lepo število ljudi – nekateri so prišli direktno s festivala, nekateri pa so bili tisti, ki Tolmina niso obiskali, a so seveda komaj čakali, da bodo spet uzrli ameriški kvartet, ki sproža navdušenje po svetu že od leta 1982 in ki je eden ključnih še delujočih akterjev »crossover« scene, ki je tako uspešno povezala metal na eni strani ter punk in hardcore na drugi.

Vrata so se odprla i…

»Nevarna reč je, Frodo, če stopiš skozi vrata. Stopiš na cesto, in če ne obdržiš svojih nog na cesti, ne veš, kam te lahko odnese.«

Če je moč verjeti svetovnemu spletu, je dotični citat pobran iz Tolkienovega Hobita (Tja in spet nazaj). Zakaj začeti besedilo s takim citatom, če pa ne gre za reportažo s power metal koncerta? Ker se povezuje z dejstvom, da se je (no shit, Sherlock) včasih preprosto treba premakniti izza domačega ognjišča in se podati v širni svet. V mojem primeru, v Novo Gorico.

»Zakaj bi to moralo biti nekaj posebnega?«, se gotovo sprašujete. Ljudje potujejo tja (in spet nazaj al…

Če je koledarski začetek poletja (21. junij) prinesel prvi ogrevalni koncert za vse hitreje prihajajočo drugo edicijo Tolminatorja, je nekaj dni pozneje (25. junij) dan državnosti prinesel drugega. Tokrat se ogrevanje ni odvilo v Ljubljani, temveč v Trainstation Subartu v Kranju, za višek adrenalina pa so – poleg nogometne tekme med Slovenijo in Anglijo, khm khm – poskrbeli Warside, Bio-Cancer in legendarni Vader.

Če bi bilo vreme tako, kot je bilo med 20. in 22. junijem, bi se koncert odvil zunaj. Sodeč po objavah na strani Facebook dogodka je še v torek zjutraj kazalo, da bomo metal paket gle…

V Ljubljani so »hevići« tripali na Helloween, v Zagreb pa smo se »brutaličarji« odpravili na peklensko poslastico, ki je po zadnji plošči ameriške zasedbe Nile nosila ime Those Whom The Gods Detest Tour Part II. Prinesla nam je odlično kombinacijo: ameriški Nile in izraelsko-nizozemski Melechesh, ob boku z Dew-Scented, Zonario in Darkrise.
Sivi dan, občasno sneženje, mraz … zunaj. V klubu Močvara pa zvoki Morbid Angel iz zvočnikov. DJ v Zagrebu pač ve, na kaj se palijo ljudje, ki so v velikem … kaj velikem, ogromnem številu prišli na ta koncert. Ljudje iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in sev…