
9. 12. 2024, Matjaž Prešeren
Nicko, hvala ti!
V soboto zjutraj se je ustavil čas. Vsakemu posebej, za sekundo, minuto, uro, dan, mogoče se komu ustavlja za cel teden – Nicko McBrain je zvečer na stadionu Alianz Parque v São Paolu zaključil svoje koncertne aktivnosti z Iron Maiden. Tako je, Nicko je 7. decembra zadnjič v živo stal na odru z Maidni! Tudi avtor teh vrstic še ni povsem dojel, kaj šele predelal dogajanja zadnjih dveh dni, od izjave o odhodu do gledanja posnetkov iz São Paola, ko je Nicko še zadnjič pometal palčke, zapestne trakove med publiko, in imenovanja Simona Dawsona za njegovo zamenjavo na turneji Run For Your Lives naslednje leto.
Najava o odhodu je seveda v prvi vrsti šok. Po licih fanov po celem svetu so tekle tudi kakšne solzice. Z Nickovim odhodom z odrov se zaključuje eno najbolj markantnih, veličastnih, superiornih, neponovljivih (naštevanje primernih pridevnikov bi se lahko nadaljevalo v neskončnost) obdobij katerega koli heavy metal banda v zgodovini. Po drugi strani pa ta odločitev ni bila tako nepričakovana. Že dalj časa se je nakazovalo, da lahko zdravstveni problemi usodneje posežejo tudi v Iron Maiden. Bruce je prebolel raka, tega so pred tremi leti odkrili tudi pri Nicku. Januarja 2023 je legendarni bobnar Maidnov preživel tudi lažjo obliko možganske kapi. Maidni so vse to, kot je zanje v navadi, zadržali zase in šele po nastopu na Wacknu lani poleti je Nicko javnosti obelodanil svoje zdravstveno stanje. Zato je pravi mali čudež, da se je pojavil na stoženskem odru na začetku turneje The Future Past in jo odigral vse do zadnjega udarca v São Paulu. Telo in um sta rekla, da je dovolj. Logično, razumljivo. Nickotu je zdravje onemogočalo igranje na najvišjem nivoju, kar je bilo slišati na posnetkih s turneje. A vseeno, v danih okoliščinah je bil Nicko vrhunski, kot je bila vrhunska celotna turneja. Sloneča na albumih Somewhere in Time ter Senjutsu je bila unikatna, ena najbolj posebnih, drugačnih njihove celotne kariere. Sploh njen zaključek v Južni Ameriki je bil »fucking insane«. …
29. 11. 2024, Matjaž Prešeren
I Am the Weapon
I Am the Weapon
Znotraj žanrskih ljubiteljev so bili thrasherji iz Phoenixa vedno zelo cenjeni. Najbolj so k temu pripomogli izjemni začetki s prvencem Doomsday for the Deceiver ter njegovim naslednikom No Place for Disgrace. Širše slave in preboja pa kljub temu niso nikoli dosegli, v določenem obdobju so bili celo še najbolj poznani kot bivši band basista Metallice. Še danes pa imajo za sabo zvesto bazo privržencev, ki jim omogoča headlinerske slote na recimo manjših, »butičnih« festivalih. A teh privilegijev si niso pridobili le na račun stare slave. Flotsam And Jetsam so bili v preteklem desetletju zelo de…

25. 11. 2024, Matjaž Prešeren
Wolkenschieber
Wolkenschieber
Zbudite mrtve! Norci so v mestu! Zveni znano? Niti ne. Kaj pa »Weck die Toten. Die Verrückten sind in der Stadt«? To pa se že svita komu. Vsaj tistemu, ki pozna nemške folk metal zvezdnike In Extremo. Weck die Toten je bil prvi album, ki je pred tem na srednjeveških sejmih nastopajoč band približal metalski publiki. Die Verrückten sind in der Stadt pa je njihov prvi live album, izdan kmalu po Weck die Toten, a še čisto pravi »MittelalterFolkMusikAlbum«. Malo zgodovine, a z razlogom. Skladba številka dve najnovejšega albuma nosi naslov Weck die Toten, v refrenu pa Micha poje »Weck die Toten, we…

20. 11. 2024, Matjaž Prešeren
Spirit Invictus
Spirit Invictus
Z besedo Invictus se ne gre igrati ne v naslovu skladbe ne v naslovu albuma. Dve izmed najbolj čislanih epskih metal mojstrovin nista nepremagljivi le v naslovu, ampak sodita tudi po svoji veličini in odličnosti med nenadkriljive, brezčasne žanrske klasike. Govora je seveda o nepozabnem dramatično simfoničnem epu in po njem naslovljenemu albumu Invictus kultnih Virgin Steele ter heavy doom perfekciji Sol Invictus »Germanov« Atlantean Kodex. A Grki Triumpher imajo »cojones« in so se v stilu svojega triumfalnega imena ter starogrške mitologije lotili pripovedovanja mogočnih epov nepremagljivega …

16. 10. 2024, Matjaž Prešeren
My Years With Ufo (50th Anniversary Celebration 1972-1978)
My Years With Ufo (50th Anniversary Celebration 1972-1978)
Če bi lahko izbiral, od katerega glasbenika bi želel prebrati (avto)biografijo, bi bila zelo na vrhu želja napisana življenjska zgodba prvega nemškega kitarskega »wunderkinda«, Michaela Schenkerja. Kitarski genij, inovator, ki je neboječ eksperimentiranja vedno stremel k iskanju edinstvenosti, perfekcije, ob tem pa ob vsej kontroverznosti, aferah, nezavedajoč se pomembnosti poslovnega vidika glasbe prevečkrat ostal materialno prikrajšan za svoj neizmeren pečat, s katerim je zaznamoval zgodovino rocka in metala. Čisto nasprotje brata Rudolfa, srca in duše največjega nemškega hard 'n' heavy band…

11. 9. 2024, Matjaž Prešeren
Resurrection Men (single)
Resurrection Men (single)
Ob koncu trimesečne turneje je Bruce Dickinson izdal še tretji (drugi v fizični obliki) single aktualnega albuma The Mandrake Project. Resurrection Men je zanj netipičen, a izredno zanimiv komad s »spaghetti western« uvodom in tipičnim sabbathovskim riffovskim intermezzom v srednjem delu. Fani so ga zelo dobro sprejeli in v živo na turneji je izpadel odlično.
Izdajo singla je pospremil tudi videospot, sestavljen iz posnetkov turneje. V nasprotju s prakso v tovrstnih izdajah single ne vsebuje različnih verzij komada, tudi ne koncertne verzije, sta pa tu prisotni dve live skladbi, Afterglow of Ra…
23. 8. 2024, Matjaž Prešeren
Prati moje stare tragove
Prati moje stare tragove
Ko beseda nanese na hard & heavy glasbo iz prostora naše bivše države, so Divlje Jagode nedvomno zasedba, ki je med tistimi, ki je v zadnjih petdesetih letih najbolj zaznamovala nam ljubo glasbo na področju od Triglava pa vse do Vardarja. Res je, ne bo dolgo, ko bo Zele Lipovača na (jagodni) torti lahko upihnil že petdeset svečk. Kot vsi »dolgoprogaši« so tudi Divlje Jagode šle skozi precej turbulentna obdobja, imeli veliko vzponov in padcev, a najpomembneje je, da tekom dolge kariere še niso naleteli na prepreko, ki bi jih ustavila pri svojem ustvarjanju. S tem pa nimam v mislih ne le nastopa…

13. 8. 2024, Matjaž Prešeren
The Order Of Fear
The Order Of Fear
Na Orden Ogan sem prvič naletel pred nekaj več kot petnajstimi leti, ko so bili na kompilaciji mladih, obetavnih nemških bandov zastopani s skladbo To New Shores of Sadness. Nemški mediji so že takrat na njih gledali kot naslednike epskih power metal junakov Blind Guardian. Na prvencu je bilo zelo čutiti vplive Hansija in kolegov, sedem albumov kasneje pa se je v taboru Orden Ogan marsikaj zgodilo in tudi spremenilo. Orden Ogan so postali eden največjih power metal bandov generacije, ki je z ustvarjanjem začela v tem tisočletju in naredila power metal spet velikega. Ne dosegajo popularnosti in…

26. 7. 2024, Matjaž Prešeren
Teenage Rebel
Teenage Rebel
V primeru vprašanja, kateri izmed mlajših, novejših bandov me je v zadnjem času najbolj navdušil, bi brez premišljevanja izstrelil: Nestor! Pustimo zdaj ob strani, da je bil švedski kvintet primarno ustanovljen leta 1989, a v nekaj letih delovanja ni naredil nič omembe vrednega. Melodični hard rock kvintet je na sceno zares vstopil leta 2021 s fantastičnim prvencem Kids in a Ghost Town. Nestor glasbene vplive črpajo iz dekade, ki so jo s svojim osnovnim formiranjem še ujeli, torej iz desetletja zlatega obdobja AOR-ja, booma klasičnega hard rocka, našlo bi se tudi kaj iz bolj melodičnega, mehke…
Sobota, 13. julij, še en peklensko vroč dan. Pa vendar dan, ki je bil skozi moje oči precej drugačen od drugih. Grem na koncert in to ne kamor koli, grem v tujino! Včasih moj vsakdan, danes redkost kot dež v Sahari. Po pravici povedano se niti ne spomnim, kateri in kdaj je bil moj zadnji koncert izven slovenskih meja. Po koncertu sem sicer razglabljal, da gre za četrtega na splošno v zadnjem letu in pol. Pa vendar šlo je za petega. Pozabil sem na British Lion v Cvetličarni. Trem ostalim pa je bil skupna točka Bruce Dickinson. »Air raid siren« v treh različnih oblikah – z orkestrom, Iron Maiden…

24. 6. 2024, Matjaž Prešeren
Silver Romance
Silver Romance
Le kdaj me bo izučilo, da bom z gothic doom fanatikom vedno potegnil »ta kratko«, ko bo beseda nanesla na zmaje, meče, samoroge in podobne fantazijsko-pravljične junake, galaksije, kar koli že. Jebi ga, zaradi možakarja bodo »pravila doom metala« napisali na novo ali pa jih vsaj dopolnili. Kakor koli, obljuba dela dolg. Zanj in za vse ostale: tu so Freedom Call in njihova »srebrna romanca«.
Freedom Call so po eni strani fenomen. Če bo kdaj obstajala veja metala »happy metal«, bo nemška formacija veljala za pionirje tega žanra. Že na začetku so našli nek svoj stil, ki je sicer močno vlekel vpliv…
6. 6. 2024, Matjaž Prešeren
Hell, Fire and Damnation
Hell, Fire and Damnation
Pred dvema desetletjema in več so metal bandi praznovali 25. obletnico obstoja in to se je takrat zdela fascinantna številka (sploh tistim, ki smo takrat šteli približno toliko ali nekaj manj let). Eni teh so bili neumorni, legendarni prvaki NWOBHM Saxon. Ti so sedaj z najnovejšo stvaritvijo pred številko 25 že z izdanimi albumi. Gre seveda za redne studijske albume, brez koncertnih albumov, raznih kompilacij in podobno. Nekoč nepredstavljivo, danes resnično in to v žanru, če citiram Ivana Cepanca – Teglo: »[…] za katerega je nekoč veljalo, da ga prenehaš poslušati, ko odrasteš« (vir: Paranoid…

8. 5. 2024, Matjaž Prešeren
The Mandrake Project
The Mandrake Project
Pa je Bruce Dickinson naposled le našel čas in izdal težko pričakovani naslednik albuma Tyranny of Souls. Razlogov za tako dolgo čakanje je več, zagodli so mu jo tako osebni kot svetovni zdravstveni problemi. Maidni vsa ta leta tudi niso le varili piva in lovili rib, The Mandrake Project pa je tudi terjal svoj čas; zastavil si ga je kot vseobsegajoči projekt – albumu sledi še strip v dvanajstih izdajah v obdobju treh let. Leta so neusmiljena, kar se letenja tiče, tu je svoje opravil, zato pa ima več časa za druge aktivnosti in Gospod Dickinson zadnja leta razsvetljuje ter navdušuje na vseh mož…

31. 1. 2024, Matjaž Prešeren
Iz zakladnice: Ob pravem času na pravem mestu
Ali: Imeli so jajca!
Zadnjič je naneslo, da sem se prvič srečal z aktualnim uredništvom/vodstvom Paranoida, Aleksandro in Dejanom. Kakšen mail na temo 25. obletnice sva si pred tem že izmenjala z Dejanom, v živo pa sva si prvič segla v roko. Mah, zdaj bo pa v živo težil, zakaj ne napišem kolumne, sem si mislil. Mail že spregledaš ali pozabiš nanj, tole bo težje. Ni bilo dolgo, ko je beseda res nanesla na preostale kolumne do obletnice. Uh, dobro sem prišel skozi, ni bolelo: »Evo, dam ti koledarčke … samo napiši mi kolumno«. »Samo kaj hudiča naj ti pa napišem?« »Pa saj ni treba, da je v zvezi z metalom, piši kar koli.« Fak, poglobljena metalska razmišljanja v stilu, kdo od vseh kitaristov Grave Digger je tisti res pravi »grobokopaški dratar«, kakšni bi bili Kreator, če bi Mille jedel klobase, in podobna izredno pomembna razglabljanja že dolgo let niso več del mojega vsakdana. Metal poslušam, razmišljam pa o milijon drugih zadevah. Iron Maiden ne bodo kmalu zašli v naše kraje, o kakšnem »best of« albumu tudi ni govora. Dejan, težka bo tale. Ne bom ti pa pisal o uvedbi obveznega »štempljanja«, ženskem fuzbalu, gobarjenju in čem podobnem. Mora biti metal!
Berem novice. Piše (spet!!!) o neki superskupini. Pa to je super ideja, pisal bom o superskupinah. Vsak teden se lahko bere o nekih superskupinah. Super ta, super ta … Mater, superskupina iz glasbenikov, za katere brskam po spominu, če sem že kdaj slišal za njih. Iz bandov, za katere približno vem, kako zvenijo, a daleč od tega, da bi bili super. A to je potem kot pri kemiji? Imaš nekaj enostavnih molekul, jih zmešaš in nastane superspojina? Je to kaj drugega kot stranski projekt? Verjetno sem malo za časom, zagotovo mora biti bolj super, če je že tako poimenovano. Poslušam to super priredbo te superskupine … A to naj bi bilo super? Ma, ravno toliko kot 200-gramsko, v prah zmleto superživilo za 20 EUR. O tem že ne bom pisaril, »not my cup of tea«.
Nekaj drugega bo treba najti. Potem pa spet ta Dejan … Na forum nalima post…»Se vidimo naslednjič«, smo si obljubili leta 2007 za Bežigradom. Že že, a če me ni na koncertih, se bomo težko gledali. Turneja Future Past Tour je bila napovedana. Šesti čut mi je pravil dvoje: med datumi se bo pojavila Ljubljana in na turneji se bo zgodilo nekaj Velikega. Proces reaktivacije vklopljen. Grem in pika.
Stožice. Kakšen feeling! Kot da bi bil ujet nekje v času. A čas je bil vedno na moji strani, navsezadnje tu tudi nisem tujec v neki tuji deželi. Kam naj pa pišem, na steno? Dnevi prihodnje preteklosti vzporedno potekajo na Paranoidu in želja je bila, da se napiše nadaljevanje. Če…
14. 11. 2013, Matjaž Prešeren
On The Edge
On The Edge
Prvi dolgometražni izdaji navkljub, Volture med privrženci tradicionalnega heavy metala že dolgo niso neznanka. Impresivni EP Shocking It's Prey je mladce iz Richmonda (ZDA) med drugim že pripeljal na festival Keep It True in jim na stežaj odprl vrata v svet pravovernih »težkokovinarjev«. Ti bodo On The Edge sprejeli z odprtimi rokami in navitimi ušesi.
Ne glede na ameriške korenine in odkrito spogledovanje s speed metalom imajo Volture v sebi več britanskega kot ameriškega prizvoka. Iluzorno bi bilo pri takem bandu pričakovati visoko stopnjo originalnosti, saj je prisotnost zunanjih vplivov j…
11. 11. 2013, Matjaž Prešeren
Awakening The Hydra
Awakening The Hydra
Ne veselite se prehitro, v naslovu se ni poigral tiskarski škrat. Legendarni ameriški metalci Warrior bodo prihodnje leto resda igrali na festivalu Keep It True, novega studijskega albuma pa še ni na vidiku. So pa prvega izdali njihovi rojaki Warrion, ki so se poimenovali kar po ustanovitelju in idejnem vodju Ronu Raviju Warrionu. Prav tako pa jih lahko v prihodnosti pričakujemo na kakšnem podobnem festivalu. Tam kakšne pomembnejše vloge še ne bodo igrali. Čeprav je do sedaj praktično neznano ime ob sebi zbralo kultne US boyse na čelu z Mikom Vescero (glavni; Obsession, ex- Loudness) in George…

30. 10. 2013, Matjaž Prešeren
The Devil's Cut
The Devil's Cut
Potem ko so se White Wizzard dokončno razšli z vokalistom Wyattom Andersonom, je bilo nekaj dvomov, kaj bo prinesel nov studijski izdelek. Kar se vokalnega dela tiče, seveda. Ni bilo bojazni, da Jon Leon ne bi napisal še enega pravega, klasičnega heavy metal albuma; vprašanje je le bilo, kako bo nadomestil nekoliko specifičen, fantastičen vokal. A vsak strah je bil odveč. Joseph Michael je tipični ameriški frontman z odlično tehniko petja, impresivnimi visokimi vokali in širokim razponom. Bratranec Ronnie James Dio bi bil gotovo ponosen nanj, če bi slišal njegovo predstavo na tem albumu.
White…
27. 8. 2013, Matjaž Prešeren
Wild Racer
Wild Racer
Še pred dvema letoma sta kitarist Sir Shred in bobnarka Alison Thunderland na njihovi premierni evropski turneji divjala naokoli s Skull Fist, sedaj pa že predstavljata prvenec novega benda Axxion (nastal lani, posnet je že bil en EP). Po turneji se ni ravno na veliko govorilo o vzrokih njunih odhodov, definitivno pa to ni bilo zaradi različnih glasbenih okusov oziroma ne istih pogledov na glasbeno usmeritev benda. Razlike med obema zasedbama so minimalne, celo vokalno Dirty D Kerr ni zelo oddaljen od Jackieja Slaughterja. S preteklostjo neobremenjenemu oziroma bolje, spremembam v zasedbi neve…

20. 8. 2013, Matjaž Prešeren
Keep It Hellish
Keep It Hellish
Brazilci Hellish War so v Evropi prvič opozorili nase leta 2009 z izdajo kompilacije Defender Of Metal/Heroes Of Tomorrow z obema do sedaj izdanima studijskima albumoma. Ta jim je omogočila prve nastope na stari celini, rezultat katerih je bil tudi koncertni album Live In Germany. Okrepljeni z novim vokalistom se vračajo z novo studijsko izdajo Keep It Hellish.
Na njej nadaljujejo v stilu klasičnega evropskega heavy/power metala osemdesetih in devetdesetih, predvsem njene močne nemške sile. Udarni uvodni in naslovni komad Keep It Hellish je prava metal himna z markantnimi melodijami, ki so v os…
Aktualno

Halloween Massacre IV: Morost / Smrt / The Way We Are / Spirits of Stygia / Taste of Plague
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor, 30. 10. 2026
Vse galerije

Halloween koncert: Razvalina / Big Bad Wolf / Kvazi Cirkus
KVŠ Zakon, Vrhnika, 31. 10. 2026
Vse reportaže
Zadnje objave
Na današnji dan
4. nov.
Black Sabbath izdajo deseti album Mob Rules, pri katerem sodeluje Ronnie James Dio
1981





