Poletje je minilo in jesenski melanholiji duri odklenilo, zato je nastopil čas, da lahkotnejše, poletne powermetalske barve zamenjamo s pristno rjavo-sivo črnino. Pri tem nam bo pomagalo poslušanje prvenca death doomu zapriseženih Nizozemcev Structure.

Will I Deserve it prihrumi, s prikazom svojega bogastva naredi vtis in odvrši k svojemu koncu, vendar zaradi intenzivnosti ostane v spominu kot dober obet za vse, kar ji sledi. Gre za lomeči doom, ki na intenziven in celo nasilen način ambient žalosti združuje s surovostjo. Vse prvine glasbenega ustvarjanja: odlično razumljiv in surov growl, udar…

Ker so letošnje poletje Ghost Bath v živo prijetno ne le presenetili mene, ampak tudi bojda publiko na Tolminatorju, sem se odločil, da jim poklonim trojni dar - poleg reportaže in galerije še moje skromno mnenje o aktualnem, pred kratkim izdanim Rose Thorn Necklace.

Čustev ni zdravo držati v sebi, treba jih je na ustrezen način izražati. Ah, ko bi več ljudi znalo uporabljati glasbo kot ventil in ne besed ali dejanj. Tudi najbolj temna čustva gre iztisniti iz obupane duše. Celo intuitivno nasprotujoča si čustva, kot sta jeza in žalost, se lahko zlijeta skozi sonične solze in razbremenita utruje…

O zasedbi Discarded smo vam že poročali, in sicer konec lanskega leta: »Discarded so nizozemska deathcore/thall zasedba, pri kateri ritem kitaro vihti Nei Nikki Šon iz Slovenije. Preostali člani so še: Jan Manikowski (lead kitara), Liam Rolink (ritem kitara) in Andy Meijer (vokal). Kot pravi zasedba na svoji spletni strani, sta mesti bobnarja ter baskitarista odprti in zanje zbira prijave. Sicer pa je četverica minuli petek izdala prvi single Humility, ki je del prihajajočega EP-ja. Več informacij o slednjem sledi.«

Od lanskega leta se je spremenilo nekaj stvari oziroma dve, ki sta na tem mestu…

Ime banda skupaj z naslovnico bi lahko bil zavajajoč. Na prvo žogo bi marsikdo pomislil, da imamo tu opravka s kakšnim fantazijsko, mitološko ali vsaj epsko navdahnjenim power metal bandom. A sklepanje kakšnih prehitrih zaključkov bi bilo tu zmotno. Dragonsclaw se držijo nekje v smernicah, ki so jih postavili klasični britanski heavy metal bandi iz 80-ih ter bandi, ki so že takrat veliko poudarka dajali melodijam in niso bili pretrdi, kot na primer Riot, Jag Panzer, Warlord.

Še bolj kot stilsko pa morebitne prve napačne domneve negirajo besedilno in tematsko, kajti Moving Target ni kakšno povel…

Newyorški trio Imperial Triumphant so posebneži, ki s svojim neukročenim glasbenim slogom rišejo sodobno časovno, dekadentno-kaotično in iztirjeno človeško bit, ki jo ogrožajo umetno ustvarjeni strojni plenilci sredi neskončne betonske džungle. Odeti v črne plašče z obrazi, skritimi za zlatimi maskami, in okrašeni s prestižnim zlatim nakitom že kar 20 let vizualno naznanjajo tisto moderno človeško razsipnost in pohlep, ki nas kot mesojeda bakterija počasi, a zagotovo, požira korak za korakom. Njihovo glasbeno ustvarjanje pravzaprav ne pozna meja. Na Metal arhivih so definirani kot avantgarden,…

No, roko na srce, ko bi me kdo povprašal o glasbi in Ekvadorju, bi mi v moji (evropski) nevednosti prišel v spomin le Sash! s svojim techno-pop hitom Ecuador. Na srečo se je obdobje mojega popolnega nepoznavanja ekvadorskega metal ustvarjanja končalo s poslušanjem prvenca Blade's Edge.

Izkušnja se začne z Orblight – pravljičnim introm, v katerem ob zvokih klaviatur ženski glas napove (neko) dogajanje. Prvi vtis je tako powermetalsko pravljičarski, da bolj ne more biti. Hollow Gratitudes … kaj pa je zdaj to? Kitare rezko zveneče zažagajo akorde, ki gredo hitro v ušesa in tudi bobni so odlično sl…

O Rapture, prejšnjem albumu Lord Belial, sem v zaključku napisal tako: »Zasedbi Lord Belial je z Rapture sicer uspelo ponuditi zelo razgiban album, toda na njem kljub številnim raznolikim elementom ne najdem ali ne slišim ničesar, česar ne bi slišal že kje drugje. Album me zaradi tega sicer ne odbija, toda ob poplavi unikatnejših izdaj pa se mi vseeno zdi vprašljivo, če bom pogosteje posegal po njem.«

Čas je pokazal, da po albumu dejansko nisem več posegal. Na podlagi te izkušnje lahko potemtakem z večjo gotovostjo zatrdim, da se bo z aktualnim albumom Unholy Trinity zgodilo podobno oziroma ena…

V času poletnega nesramno žgočega sonca in peklenske vročine ljudje hrepenimo po vsem, kar je mrzlo. Bodisi gre za pivo, sladoled ali preprosto počitek neposredno pod klimatsko napravo. Pa se kdaj vprašamo, ali nas lahko ohladi tudi nekaj, kar ni otipljivo, kot na primer glasba? Obstaja glasba, tako mrzla, da nas ob poslušanju kar mrazi? Hja, morda poznam odgovor na ta vprašanja. In ne, to ni Immortal, odgovor se skriva na lokaciji, ki je nam precej bolj oddaljena in verjamem, da bo marsikdo za to danes slišal prvič, a zagotovo ne zadnjič. Pa poglejmo.

Odgovor se glasi Imperial Crystalline Ento…

EP z naslovom Divided You'll Stand and United You'll Fall je kompilacija pesmi z B-strani, posneta med snemanjem samonaslovljenega albuma zasedbe Shining. Niklas Kvarforth je izjavil, da je izdaja teh pesmi potrebna, da bi se band lahko znebil zadnjih treh let, kar je nujno, da s tem obdobjem povsem zaključi, preden pride čas za snemanje naslednjega albuma.

In tako imamo še en EP več, ki nosi ime Shining. Ta prinaša tri priredbe in tri avtorske komade. Priredba komada Chief Rebel Angel od Entombed odpre plošček in tako nepoznavalcem odpre vrata v svet enega izmed death metal velikanov. Shining …

Ljubezen do glasbe je bila močnejša od želje po umiku. Čeprav se je Matt Barlow po odhodu iz Iced Earth oddaljil od koncertnih odrov, glasbenega ustvarjanja ni povsem opustil. Skupaj s Freddyjem Vidalesom, basistom iz svoje zadnje postave Iced Earth, že več kot desetletje piše novo poglavje pod imenom Ashes Of Ares. Dvojec zdaj predstavlja New Messiahs, najnovejši studijski album, četrti po vrsti. Dvojec zato, ker band uradno predstavljata Matt in Freddy, slednji kot basist in kitarist. Pri snemanju se jima je za bobni pridružil neznani Kyle Taylor.

Ashes Of Ares so zapisani klasičnemu ameriške…