Da je Finska blažena dežela, saj med njenimi prebivalci uspeva in izredno lepo cveti vrsta metalskih podžanrov, vemo vsi. Tokrat me je dežela očarala z izdajo, ki jo v metalski botaniki sam imenujem kot marjetico. Gre za prvo cvetico, ki so jo moja ušesa poduhala na divjem travniku metala in ki me je s svojim opojem za vedno zvezala s prelestnostjo tega travnika; govorim o marjetici pristnega heavy metala. In kaj je zame bistvo heavy metala? Prijetna in intenzivna glasba, sestavljena iz dinamičnega in zanimivega igranja kitar ter basa in intenzivnega bobnanja, katere popolni lepoti da (ali odv…

V prvi dekadi tega stoletja je dežela Vikingov sproducirala celo morje odličnih heavy metal revival bandov, na valu te uspešne revitalizacije pa še kar nastajajo nove in nove zasedbe, ki se zgledujejo po zlati dobi heavy metala, pa naj si gre pri tem za zvoke sproducirane iz te strani ali onstran Atlantika. RAM, Portrait, Enforcer, Screamer, In Solitude predstavljajo najbolj znana imena omenjenega vala, eno izmed najnovejših imen, ki se jih kvalitetno lahko postavi ob bok naštetim, pa sliši na ime Century. Ti opozarjajo nase z albumom številka dve, Sign of The Storm. Če smo bolj »picajzlasti«,…

Prepričan sem, da med nami ni prav veliko ljudi, ki bi do današnjega dne pogostokrat naleteli na besedo, izraz, pojem ali celo skupino Mýrdal. A zadnje čase se ravno ta pojem na socialnih omrežjih pojavlja pogosteje, sploh v povezavi z dogodkom Mrtvaški ples III. In prav to je glavni razlog, da bom to pojmovanje danes poskusil razčistiti. Kdo ali kaj torej je Mýrdal?

Mýrdal je črnoželezni dvojec, ki prihaja iz nemške zvezne dežele Saške, natančneje iz Leipziga. Duet nima za sabo prav pestre zgodovine, ker ustvarja šele od leta 2022 in je do sedaj izdal zgolj samonaslovljen EP z dvema skladbama …

No, recenziral sem že nekaj plošč iz »Lijepe naše«, pa tudi nekaj iz tiste dežele »Tamo daleko, daleko od mora …«, metalske glasbe iz »Oj svijetle majske zore /…/« pa še nisem imel časti imeti v ušesih in … Bomba!!! Še posebej po tisti katastrofi, ki sliši na ime Ravencrown, sem res potreboval nekaj, kar bi zacelilo duševno-slušne rane, ki mi jih je zadala plošča Relive the Imagination. In na srečo sem protistrup dobil še pravočasno.

Spodoben intro v svet diaboličnega gothic metala predstavlja Nocturnal Rendezvous. Skovikanje sove in igranju orgel podobni zvoki klaviatur ter razglašenih godal n…

Kultni Norvežani se vračajo z osmim albumom. Ta nosi naslov The Wolf & the King, oba sta upodobljena na naslovnici, in kot razkriva naslovnica naslov albuma in obratno, tako ime banda znova pove vse. 1349 ne eksperimentirajo več, delajo čistokrvni norveški black metal, recenzirani album pa si lahko brez težav tolmačimo kot naravno nadaljevanje predhodnika The Infernal Pathway.

A naj se že kar takoj malenkostno popravim. The Wolf & the King ne vsebuje intermezzov, ki so se prvič pojavili na albumu Demonoir in jih je vseboval tudi že omenjeni The Infernal Pathway. Poleg tega bi si upal trditi, da…

Nemška power metal sila si je za izdajo 14. studijskega albuma vzela najdaljši premor v karieri do sedaj. V tem času je prišlo do zamenjave basista, ki je edina pozicija v bandu, kjer prihaja do menjav vse od leta 1999, kjer se je ogrodju formacije Torsten Ilehnfeld, Milan Loncaric ter Dieter Bernert pridružil Andy B. Franck. Po dolgih letih pa so se odločili tudi za menjavo založbe. Novi možakar za štiristrunko sliši na ime Jim Ramses, Plague of Rats pa je izšla pri Reigning Phoenix Music.

Že pred izdajo albuma so nam Brainstorm postregli s tremi videospoti, ki so nazorno pokazali, da se je ba…

V imenu »uravnoteženja medijev« ali »odpiranja prostora marginalnim skupinam«¹ se čutim dolžan nekaj prostora nameniti metalski podzvrsti, ki zaenkrat v Ropotarnici nima zastopanosti, kakršna ji glede na vlogo pri ohranjanju identitete metala kot ekstremne (in tudi tehnično zahtevne) glasbe ter pri razvoju ostalih zvrsti metala pripada. Govorim o death metalu, ki, sploh njegove brutal verzije, ni nekaj (razen redkih svetlih izjem), v čemer bi posebej užival.

Bil je čas, ko smo se v devetdesetih letih resno spraševali, kaj bo z death metalom. Že res, da so Cannibal Corpse opletali s svojo nesnag…

Metal Arhivi navajajo kar devet oziroma deset, če smem k temu izračunu prišteti še poljske Panzer'Faust, zasedb z imenom Panzerfaust. Na tem mestu se bom posvetil kanadski black metal zasedbi, ki je bila ustanovljena leta 2005, leta 2006 izdala demo The Winds Will Lead Us..., leta 2009 prvenec The Dark Age of Militant Paganism, lansko leto pa zaključila tetralogijo The Suns of Perdition, ki obsega te štiri naslove: Chapter I: War, Horrid War, Chapter II: Render unto Eden, Chapter III: The Astral Drain in Chapter IV: To Shadow Zion. Beseda se bo tokrat vrtela okoli sklepnega dela.

To Shadow Zion…

Huh, hm, no ja … čisto drži, da je to, da skupina (oziroma samostojni glasbeni projekt enega glasbenika) prihaja iz širšega matičnega območja meni ljubih Sentenced in igra gothic metal, pritegnilo mojo pozornost in zanimanje za recenzirano ploščo. Posledično sem se poslušanja lotil s kar visokimi pričakovanji.¹

Lahkotno igranje klaviatur, jasno slišno in enostavno bobnanje v ospredju ter precej v ozadje potisnjeno igranje kitar v From the Moment, me je že v prvih sekundah opozorilo, da sem se utegnil pri svojih pričakovanjih ušteti. Joj, tudi vokal zveni nekako kot »polizano« petje Villeja Vala…

Največji poljski ekstremno metalski stroj Behemoth je nepozabnega leta 2021 praznoval trideseto leto krvavega bogokletja. Saj se še spomnite tega čudnega leta? To je bilo namreč leto največjih in najštevilčnejših nesmislov ter največkrat izrečene fraze »what the fuck«, saj je svet padel pod pandemijo koronavirusa, kjer je postalo socialno življenje skoraj kaznivo dejanje, sprehodi po deveti uri zvečer so bili preganjani s strani oblasti, bognedaj, da si bil zunaj hiše po tej uri, razen seveda, če si sprehajal psa ipd. Skratka, da ne zajadram predaleč, nepozabno leto, ki bi lahko bilo pisano s …