Pisanje recenzije dvominutnega albuma je do neke mere skoraj izziv, saj je že sam zagon programa za pisanje skoraj daljši od celotnega ploščka. Seveda gre lahko od grind/noise bandov, kot so Iritator, pričakovati skoraj komično kratke komade in posledično tudi izdaje.

Iritator so mariborska postava, nastala leta 2015, od tedaj pa je bila zelo aktivna tako na ravni nastopanja kot tudi kar se tiče studijskega produciranja.

Trojica se pogosto posveča družbeni kritiki in črnemu humorju, ki stopa pogosto kar v svet nesmiselnega humorja. Slednje je bolj kot iz besedil in petega vokala mogoče razbrati …

Ja, res je, po katastrofi, ki sem jo doživel ob poslušanju nove packarije iz kanalizacije Dragonforce (s tem se NE HVALIM, izpostavljam zgolj kot surovo dejstvo!), je moje uho preprosto hlepelo po power metalu, ki bi izpral tisti zvočni stud. Na srečo sem tako powermetalsko čistilo kmalu našel: rešitev je prišla iz Finske (od kod drugod bi le lahko?) in sliši na ime Metal De Facto. Gre za tematsko ploščo, ki obravnava mite, legende oziroma zgodbe iz dežele vzhajajočega sonca. Skoraj 46 minut glasbe, razdeljenih med osem dinamičnih pesmi, je zagotovilo zadostno dozo tistega, kar potrebujem pri …

Tokrat Bastian Doblekar ni potreboval 13 let, da je izdal album. Toliko je namreč trajalo, da je leta 2020 luč sveta ugledal njegov prvenec Sado Masochistic Ritual Temple. A SMRT ni samo njegov band, v njem ne deluje sam, čeprav je v bandu zadolžen za veliko (večino?) stvari, kot so vokali, kitare in aranžmaji. Poleg njega band sestavljajo še Hrodiriks (kitara), Birk Gjerlufsen Nielsen (kitara), Carlos Leonardo (baskitara) in Marcelo Aires (bobni).

Poleg omenjenih sprememb pa je pri ploščku Barcelona at 9 drugačna še najbolj poglavitna stvar: glasba. Če sem pri recenziranju prvenca opis zanj zn…

»The accusations and the blame
True or false, they seem the same
Filthy fingers rise in rows
And out of shit a flower grows

I'm amazed
How damn low people can go only by being themselves

Those with hearts of ever-frost
Will always know we never lost
Flames rose high
Not enough to melt the ice

Tiny minds and virtuous whores
A bunch of morons with a cause
Jesus saves? We will piss upon your graves«¹

Znova: hvaljena bodi, Finska! Ti, ki blažena si med metalskimi deželami, blagoslovljeni naj bodo tvoji plodovi (metalske skupine) in čaščeno njihovo delo (albumi).

Recenzentov predgovor:

Sentenced je skupina, za k…

Ne, spoštovana bralka oziroma spoštovani bralec, naj te ime skupine nikarte ne prestraši. Ne gre za slamming (nekaj, nešto, nekako), nekakšen deathcore ali kakšno podobno deviacijo, ki se jo bolj ali manj (ne)upravičeno povezuje z metalom. V naslednjih vrsticah bo predstavljeno delo skupine, ki je položila pomemben temelj emancipacije deklet v (takrat še) enih od manj komercialnih zvrsti metala.

Ne morem verjeti, da bo letos minilo že trideset let od izdaje te prekrasne ambientalno-atmosferične gotsko zveneče doom metalske prvinske žalostinke, ki je izzvala moje dotedanje percepcije mračnih in …

Pred dvema desetletjema in več so metal bandi praznovali 25. obletnico obstoja in to se je takrat zdela fascinantna številka (sploh tistim, ki smo takrat šteli približno toliko ali nekaj manj let). Eni teh so bili neumorni, legendarni prvaki NWOBHM Saxon. Ti so sedaj z najnovejšo stvaritvijo pred številko 25 že z izdanimi albumi. Gre seveda za redne studijske albume, brez koncertnih albumov, raznih kompilacij in podobno. Nekoč nepredstavljivo, danes resnično in to v žanru, če citiram Ivana Cepanca – Teglo: »[…] za katerega je nekoč veljalo, da ga prenehaš poslušati, ko odrasteš« (vir: Paranoid…

Iz ljubljanskih globin izhaja zanimiv projekt Slugpit, v katerem so bivši člani lokalnih skupin Teleport in Natt skupno usmerili kreativnost v novi disonantni grind projekt, ki združuje elemente širše palete ekstremne glasbe: od black in death metala do punka. Slednjega je mogoče prepoznati predvsem v divjih d-beat ritmih, ki se pojavljajo že od začetne pesmi Goat Obliteration Machine. Album nadaljuje s hitrimi tempi in deročimi riffi, ki na zanimiv način mešajo punkovske poteze z nasilnimi disonancami, značilnimi predvsem za black metal.

Mentally Unengaged deluje kot poletna nevihta, ki spreha…

»Dioniz (grško Διόνυσος) je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.« (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dioniz)

Glede na to, da so se Dekadent odločili, da album posvetijo vinu, tokrat ne bom razpredal o kruhu, kakor sem med opisovanjem The Nemean Ordeal, petega studijskega albuma domačih atmosferičnih black metalcev Dekadent. A naj se že takoj popravim. Najdaljša pesem albuma Seolfor Threnodie in kratka instrumentalna Dresden, ki služi k…

Ko so pred slabimi petimi leti mogočni Slayer napovedali upokojitev, je to v njihovi izjemno močni bazi oboževalcev sprožilo veliko nelagodja, slabe volje in žalosti. A kaj kmalu po tem je to žalost in nejevoljo vsaj delno potolažil že skoraj statusni simbol Slayerjev, kitarist Kerry King, ki je podal izjavo, da on še zdaleč ni zaključil z metalom, in napovedal izid solo albuma. Fuck yeah! Dolgo, dolgo se je špekuliralo, le kdo bo v ta projekt vključen, dokler ni v začetku leta 2024 King končno razkril svoj master line-up: na bobnih vsem predobro znani Paul Bostaph, ki je tako ali tako že dolg…

Prepričan sem, da kateremu koli ljubitelju oziroma ljubiteljici (drugega vala) black metala zasedba Gehenna ne bi smela biti neznanka. Gre za skupino, ki je »bila zraven« že od začetka in o kateri bi sodobni anarho-fundamentalistični moralni dušebrižniki (navajeni zasedanja tuje lastnine, uveljavljanja »svojih pravic« na tuji lastnini in pametovanja ter označevanja vseh drugače mislečih s slabšalnicami) zagotovo imeli tudi povedati kakšno modrost ... No, nevermind that bullshit. Predvsem gre za bergenski biser, ki je sceni tako dal nekaj odličnih plošč kot tudi svojih članov drugim skupinam (k…