Ko sem prvič, bolj z levim očesom, videl videospot za komad V.H.S., sem pomislil, da Leatherhead častijo danes že arhaični nosilec slike in zvoka, kaseto VHS, ki je tako lepo »šklocnila«, ko si jo potisnil v režo videorekorderja. Grški metal manijaki so se v spotu na domiseln način poklonili v naši mladosti nepogrešljivemu nosilcu medija in jo združili s primarnim pomenom kratice v tem primeru, z nasilnimi grozljivimi zgodbami oziroma Violent Horror Stories.

Leatherhead pa nas glasbeno s tem albumom vseeno vračajo v zlate čase videokaset, nekje v drugo polovico 80-ih, ter vzpona ameriškega powe…

Hvaležen sem, da še obstajajo in se dnevno rojevajo novi metal bandi, bodisi tisti, ki sledijo (za nekatere že izumrlim) tradicionalnim podzvrstem, bodisi tisti bolj drzni, progresivni, eksperimentalni. In ker sem se na eni točki tudi sam kot zagrenjen starec zataknil na »klasikih«, pa četudi iz nekih ekstremnejših žanrov, sem izredno hvaležen tudi tistim bandom, ki samozavestno stopijo naprej in nas poiščejo sami.

Tako smo imeli priložnost slišati nov izdelek severovzhodnih sosedov iz čudovitega Kecskeméta: Látó (v grobem prevodu »vedež«). Novi EP Gospel of Past Reveries je krepak odmik od prv…

Nizozemski velikani simfoničnega metala Epica se z novim albumom Aspiral, ki je nasledil predhodnika z naslovom Omega, konceptualno vračajo v stare vode »A New Age Dawns«. Gre za danes že 20-letno potovanje, ki se je pričelo na Consign to Oblivion s subtilno kritiko religije kot orodja nadzora, se nadaljevalo skozi opuščanje ega in predajo »enemu« ter postopoma pripeljalo do spoznanja, da je izpolnitev treba iskati znotraj, ne zunaj sebe. Skratka, kar konkreten miselni obrat. V tem dolgem obdobju so Epica prečili vrsto filozofskih konceptov različnih tradicij, pri čemer ni nujno, da je to poto…

Švedski death metalci Vomitory so se leta 2011 odločili, da je dovolj deathmetaliziranja in da je čas za penzijo, s čimer so spravili kar nekaj oboževalcev in oboževalk v jok. Čas je tekel naprej in na veselje ter srečo death metal scene so se leta 2018 vrnili nazaj. Po covidu-19 pa ne samo, da smo dobili možnost jih ponovno videti v živo povsod v Evropi, temveč smo tudi napolnili dušo in ušesa z novim albumom All Heads Gonna Roll, ki je po 12 letih od do takrat zadnjega albuma Opus Mortis VIII prekinil njihovo diskografsko vrzel.

Od leta 2023, ko je izšel All Heads Gonna Roll, se je v Vomitory…

Z Norvežani Vreid imam dolgo, a … komplicirano razmerje, ki se je pravzaprav začelo takoj po njihovem nastanku, ko so kot feniks iz pepela vzniknili s pogorišča prezgodaj ugaslih Windir. Band, ki bi lahko bil logična sladokusna evolucija (zlasti nekje v presečišču Bathory in Burzum, ki sta bila stalnica na moji dnevni setlisti), pa iskreno ni bil. Ravno nasprotno. Na stalnem, mrakobnem peronu čakajoč novih plošč, za katere sem vedel, da jih nikoli ne bo iz takih in drugačnih razlogov, me je kot strela z jasnega s seboj odnesel iztirjeni vlak, ki tam ni imel kaj iskati. Nepričakovano. Nenačrtov…

Štiri leta so minila, odkar so nas legendarni Immolation počastili s ploščo Acts of God, drugi aprilski petek v letu Gospodovem 2026 pa je deathmetalski veliki petek, saj je luč dneva ugledala plošča Descent.

Skoraj štiri desetletja Immolation vodita Ross Dolan na basu in vokalu ter Robert Vigna na kitari, z njima polovico tega časa preživlja bobnar Steve Shalaty, že nekaj let pa je v bandu tudi kitarist Alex Bouks, prav tako veteran vzhodnoobalne death metal scene, ki je v Immolation prišel po tem, ko je pomenljivo zaznamoval diskografijo kultnih Incantation ter Goreaphobia. Možje so nam spet …

Kreator so že vrsto let band, ki izrazito polarizira. Privrženci bandovega najbolj brutalnega, zgodnjega thrash obdobja so nad razvojem svojega zvoka večinoma že zdavnaj obupali, medtem ko krog oboževalcev sodobne inkarnacije te porurske thrash metal mašine iz leta v leto raste. Danes sodijo med komercialno najuspešnejše evropske metal izvajalce, njihova popularnost pa je v določenih obdobjih in na posameznih trgih dosegla ali celo presegla raven tudi polovice predstavnikov ameriške velike četverice.

Podobno kot večina teh skupin tudi Kreator že dolgo ne vztrajajo več znotraj ozko definiranih o…

Zelo sem se veselil objave skupine, ki me je zelo očarala z leta 2015 izdano ploščo Hallowed Ground¹. Teza je dokaz, da je še vedno mogoče ustvariti z epskostjo heavy metala prežet mogočen power metal. In kar je še lepše, plošča je dokaz, da umetelnost in znanje ustvariti nekaj takega ni zgolj v rokah power metal mastodontov iz prejšnjega stoletja. Omenjena plošča zveni epsko, dinamično, zanimivo in raznoliko.

V svet dramatičnega dogajanja na plošči nas s težkim bobnanjem ter počasnim in zavijajočim igranjem kitar vpelje Assemble. Bum!!! Odličen, blago hrapav vokal se ob mešanju hitrejšega igra…

Ja, je že tako, da se učimo od vseh: tako od pametnejših kot od neumnejših, starejših ali mlajših. In hvali za možnost učenja od mlajših so posvečeni tile stavki. Namreč, mlajša kolegica s Paranoida mi je v nekem pogovoru dejala (upam, da jo pravilno citiram), da so Rotting Christ nekje v času odkrili svoj kitarski akord, ki ga sedaj skozi plošče uspešno preigravajo. Čeravno glasbeno ustvarjanje skupine spremljam že zelo dolgo, mi tako lucidnega presečno-analitskega pogleda na razvoj njihovega glasbenega opusa ni nikdar uspelo razviti. In ja, res je: prej izpostavljena teza mlajše kolegice v z…

Ob besedi Zepter bo večina najprej pomislila na znano švicarsko podjetje, ki proizvaja gospodinjske aparate za zdravje in lepoto, jedilni pribor ter kup drugih izdelkov za osebno in gospodinjsko rabo. Kako za vraga se lahko potem metal band imenuje Zepter? V nemškem jeziku beseda Zepter pomeni žezlo, okrašeno palico kot simbol oblasti, moči in vladavine. To je že dovolj močan razlog za ime heavy metal skupine.

Po prvih slišanih taktih se zdi kar malce presenetljivo, da Zepter prihajajo iz Avstrije, a so tudi naši severni sosedi že večkrat pokazali, da znajo ohranjati kult tradicije »novega vala…