recenzije

    The Dark Side of Eden

    23. 6. 2026, Gašper Krek

    Ghastly Ashes

    The Dark Side of Eden

    samozaložba, 2026

    Prva stvar, za katero sem prosil »boyse« iz Ilirske Bistrice po nastopu na kranjskem TrainStationu, je bila, da mi pomagajo razčleniti žanrsko pestrost svoje glasbe. Razlog je preprost in slišen tudi na njihovem prvencu The Dark Side of Eden, saj je v ploščku moč razpoznati več podzvrsti metala.

    Album se začne s kratkim instrumentalom To Whom It May Concern, nakar sledi uvodni riff v pesem The Ring. Že po prvih taktih me je spomin popeljal k prvim albumom Lamb Of God, predvsem pa so me spomnili na groovy slog plošče As the Palaces Burn. Abacinate je drugi groove komad in ne razočara, kakor ne r…

    Divided We Fall

    22. 6. 2026, Ivan Cepanec

    Biohazard

    Divided We Fall

    Black II Black, 2025

    Oktobra lani je izšel dolgo pričakovani, vrnitveni album newyorške metal/HC zasedbe Biohazard. Zakaj dolgo pričakovani? Od predzadnjega (Reborn in Defiance) je minilo dobrih 13 let, hkrati pa gre za prvi album z znova (upam, da tokrat tudi dokončno) utrjeno originalno postavo, ki jo tvorijo Evan Seinfeld (bas, vokal), Billy Graziadei (kitara, vokal), Bobby Hambel (solo kitara) in Danny Schuler (bobni). Ta je nazadnje skupaj ustvarila zdaj že legendarni album State of the World Address, ki je izšel davnega leta 1994.

    Biohazard so že od samega začetka uspešno inkorporirali metal in punk/hardcore,…

    Amor Fati (EP)

    19. 6. 2026, Matjaž Prešeren

    Angel’s Ex

    Amor Fati (EP)

    samozaložba, 2026

    Ljubljanska hard rock formacija Angel’s Ex se v petem letu delovanja predstavlja z drugim EP-jem Amor Fati, ki sledi leta 2023 izdanemu prvencu Pot v raj. Ker smo zasedbo nedavno že podrobneje predstavili v intervjuju, se tokrat posvetimo predvsem njeni novi glasbi.

    Amor Fati se zdi zelo primeren naslov EP-ja, saj pomen izraza »ljubezen do usode« dobro povzema tematiko skladb, ki se dotikajo ljubezni, spominov, minljivosti in različnih življenjskih prelomnic. Takšne teme že same po sebi vsebujejo določeno mero melanholije in otožnosti. Ta je v glasbi Angel’s Ex sicer prisotna, vendar precej dru…

    Tarja in Ljubljana
    In Somnolent Ruin

    18. 6. 2026, Marko Lemaić

    Draconian

    In Somnolent Ruin

    Napalm Records, 2026

    Draconian niso novinci na sceni gothic dooma. Nekje v času, ko sem začel močno uživati v glasbi gibanja »mlajše generacije«1, sem se seznanil z njihovima prvima ploščama in bil s slišanim pošteno zadovoljen. V kasnejših izdajah je tista čarobnost, ki sta jo sijali plošči, nekoliko izparela, vendar ne spet toliko, da jih ne bi poslušal vsaj enkrat.

    I Welcome Thy Arrow – uvodno petje s čistim vokalom ob izreku naslova pesmi eksplodira v žganje kitar in bobnov ter obetavno začne pesem in ploščo. Glasba je raznolika, vendar po mojem pojmovanju gothic dooma malenkost premalo silovita, saj njeno ostr…

    Den klandestine kjerne / Eons in Oblivion (split)

    17. 6. 2026, Dejan Klančič

    Koldbrann / Tilintetgjort

    Den klandestine kjerne / Eons in Oblivion (split)

    Dark Essence Records, 2026

    Norveškim black metalcem Koldbrann se nikoli ni mudilo z izdajanjem dolgometražcev. Kljub 25-letni zgodovini so izdali le štiri, zadnjega, Ingen sk​å​nsel, pred dvema letoma. Med celovečerci – in tudi po še zmeraj aktualnem – se band rad posveti krajšim izdajam, tako je recimo lani digitalno v spomin na Trånna Ciekalsa izdal single Elevert Hinsides Tilstand, letos pa združil moči s stanovskimi kolegi Tilintetgjort.

    Skupaj so izdali plošček z dvema komadoma, vsak band je prispeval po enega. Komadoma so skupna umazana, starošolska produkcija, punkish ritmika in zadušljiva atmosfera, oba komada na…

    Next to Die

    12. 6. 2026, Tomaž Hostinger

    Six Feet Under

    Next to Die

    Metal Blade Records, 2026

    Črna kučma, bela brada, dolgi dredi, kdo je to? Ne, ne, to ni rastafarijanski Dedek Mraz, ki žaluje, to je seveda Chris Barnes, ki je s svojo, šest čevljev globoko pokopano ekipo na poličke položil že kar devetnajsti celovečerec. No, če odmislimo štiri totalno zgrešene zbirke priredb, poimenovane Graveyard Classics 1, 2, 3 in 4, gre v resnici za petnajsti dolgometražni album, ki sliši na ime Next to Die. Precej nezanimiv in neizviren naslov za album, ampak Six Feet Under tako ali tako ne slovijo ravno po globoki, filozofski liriki in izvirnosti, tako da bomo tukaj zamižali na eno oko in se raj…

    Soen
    Down

    11. 6. 2026, Marko Lemaić

    Iz ropotarnice: Sentenced

    Down

    Century Media Records, 1996

    Verjamem, da doživi vsak metalec v svojem metalskem življenju »obdobje čarobnosti« oziroma blaženosti. To je čas, ko z dušo vsrkavamo opoj metala in s celim telesom uživamo v njem; v vsej njegovi sili, moči, bolečini, surovosti in sproščujoč(n)osti. Takrat se nam zdi, da se čas ustvarjanja, duh glasbe ter posameznikova osebnost združijo v eno. Tako obdobje sem sam doživel sredi 90. let prejšnjega stoletja v prejšnjem tisočletju. Takrat je luč metalskega sveta ugledala pričujoča plošča, s katero so moja pljuča prvič nerodno (in na polno) vdihnila brezmejno lepoto mraka, hladu in z njima povezan…

    Necroblood (EP)

    5. 6. 2026, Tomaž Hostinger

    Marax

    Necroblood (EP)

    samozaložba, 2026

    Z mnogimi sem že debatiral o tem, da je norveški black metal prepoznaven na prvo žogo, tudi če si zamašimo eno uho, drugo pa potopimo pod vodo. Ne vem, zakaj je tako, ampak to preprosto drži. Ko slišiš skladbo prvič, lahko s precejšnjo gotovostjo rečeš: »Opa, to pa diši po severu, diši po mrazu in zažganem lesu norveških cerkva.« Kaj torej tako zelo vpliva na to norveško prepoznavnost? Seveda nikakor ne trdim, da vse skupine zvenijo enako, daleč od tega. Norveška premore na stotine kakovostnih kovačev črnega železa, ki imajo edino skupno lastnost to, da domujejo v isti državi. Nemara oddaja ge…

    Taste of Steel (EP)

    1. 6. 2026, Marko Lemaić

    Accuser

    Taste of Steel (EP)

    samozaložba, 2026

    Taste of Steel je prvi EP Teksašanov Accuser, ki prisegajo na (po mojem mnenju, močno s heavy metalom okovan) klasičen speed/thrash metal. Da lahko računamo na nekaj rudimentarnega, nam napove že dokaj enostavna naslovnica, in napoved drži. Heart Attack – v sunku uvodnega krika se iz nožnice zamolklega bobnanja požene meč igranja kitar. Ne, to ni na novo kovan meč, marveč klina, ki je že šla skozi nemalo bojev. Način igranja kaže, da skupina prisega na klasične zamahe in ne eksperimentira z novimi šolami mečevanja. Heavy krik in speed tempo petja dokončno nakažeta, v katerem času1 se dogaja bi…

    Tarja in Ljubljana
    Sinistria

    29. 5. 2026, Dejan Klančič

    Ater Era

    Sinistria

    On Parole Productions, 2026

    Eno izmed zadnjih recenzij, natančneje recenzijo albuma Vento domačih Malorshiga, sem zaključil s temi besedami: »Če torej band meni, da potrebuje za naslednji album ponovno sedem let, takoj podpišem, da ga bom počakal.« Ker gre v primeru Ater Era za kar devetletno luknjo med Clades in aktualnim albumom, mi kakovost slednjega dopušča, da lastno izjavo le malenkostno spremenim: Če torej band (tokrat Ater Era) meni, da potrebuje za naslednji album ponovno devet let, takoj podpišem, da ga bom počakal.

    Ker sem s tem na vprašanje o všečnosti albumu povsem neposredno odgovoril, lahko nadaljujem nepos…