Prvi sobotni večer letošnjega aprila je bil rezerviran za koncert treh zasedb, med katerimi je »glavna«, Snøgg, v živo predstavljala svoj najnovejši EP Huda luknja, ki je izšel konec lanskega leta v samozaložbi. Čeprav je šlo za soboto, bi se klub Channel Zero lahko nadejal večjega števila obiskovalcev, a za dober koncert ne potrebuješ veliko ljudi. Dovolj je že, če imaš tri zelo dobre glasbene zasedbe.

Prva zasedba, Divine Inferus, prihaja iz Idrije in je pred tem koncertom imela nastop med drugim tudi v Zagrebu, kjer so se borili za nastop na največjem evropskem festivalu Wacken Metal Open Ai…

Smedja in Smetke je produktiven možakar (samo poglejte njegov profil na Bandcampu), ki od vsega začetka, se pravi nekje od leta 2019 dalje, prisega na udarno mešanico punk/hardcore/noise/powerviolence glasbe. Čeprav imate zaradi imena morebiti občutek, da band sestavljata dva, se motite: »Smedja ne komplicira. Nima drugih članov. Je le on, njegova kitara ter ritem mašina. Bodi kot Smedja. Seveda, bodi kot Smedja tudi, kar se tiče nastopov in glasbe …« Slednji citat je iz reportaže drugega dne lanskega Tolminatorja, kjer je na DIY odru nastopil tudi Smedja in Smetke.

Zadnja objavljena novica 18. aprila na Paranoidu z naslovom »Koncertno pester bo tudi ta konec tedna« nam je samo v metalski sferi naštela ducat eventov širom države, ki so se zvrstili v sledečih prazničnih dneh. V petek sem si ogledal verjetno najintimnejšega izmed njih, aktualnega za vsega skupaj slab razred ljudi. Mutism in Oti v Channel Zeru. Par sto korakov stran v Ortu pa razprodana Pomaranča, ne da bi se ti dve množici kaj posebej mešali.

Konec delavnika in sočasno konec padavin. Z neba je zgrmelo, kar je tisti teden imelo, in za seboj pustilo svež, opran spomladanski zrak. Okoli sedme p…

Ko sem na predvečer lanskega božiča izvedel, da bo na predvečer letošnje velike noči k nam prineslo ta bombastični metal paket, se je moje srce veselo zganilo. Hvala, Dirty Skunks, da ste poskrbeli, da sem takrat poleg dveh enakih pižam pod božičnim drevescem prejel še eno, meni precej ljubše darilo. Takoj nato sem vsem znancem, ki vsaj malo dišijo po metalu, kot najhujši spammer preposlal novico o koncertu. Malo me je dajala nostalgija, ko sem se spomnil, kako smo včasih vsem znanim in neznanim kontaktom v telefonskem imeniku takole pošiljali novoletne SMS-e. Namesto prijetnih voščil sem prij…

Splet okoliščin je botroval temu, da sem moral lani junija v razprodanem Kinu Šiška v zadnjem trenutku odpovedati obisk zelo uspešnega povratka Pomaranče, pionirjev slovenskega heavy metala. Že takrat sem se odločil izkoristiti naslednjo priložnost jih videti v živo, če le takrat ne bi šlo za enkratni dogodek. Na srečo ni bilo tako, a slabo leto dni pa je le bilo treba počakati. Glede na aktivnost Pomaranče večjega dela njihove kariere je to kar kratko obdobje, a v njihovem taboru se je v tem času marsikaj dogajalo. Tako je na »veliki« oder vnaprej razprodanega Orto Bara stopila precej spremen…

Final Stage
Uvod v glasbeni večer je pripadel mladim Italijanom Final Stage na njihovi prvi evropski turneji sploh. Po nekaj skladbah sem dobil občutek, da tudi sami še malo iščejo tisti svoj pravi stil, igrali so namreč nekaj skladb, ki zelo spominjajo na simfonični metal, potem pa na drugi strani nekatere popolnoma rock skladbe. Vokalistka je med skladbami sicer poskušala vzpostaviti stik z maloštevilno publiko, na trenutke mogoče celo malo preveč prisiljeno. V spominu mi bo ostal bobnar, ki je vidno užival v svojem raznolikem repertoarju, kolikor ga te vrste glasba pač dopušča. V malošteviln…

Mist so bili ustanovljeni (danes že) davnega leta 2012, nakar so leto dni pozneje udarili po ušesih slovenskih metalcev z demo posnetkom s preprostim imenom Demo, prava zaušnica razvajenim metalskim ušesom pa je bil EP Inan', ki je doom metal dokončno znova populariziral med slovensko publiko. Da je bil poznejši prvenec Free Me of the Sun tudi pozitivno sprejet, ne čudi. So pa zasebne stvari posameznih (sprva) članic oziroma (pozneje) članov pripeljale do tega, da se je dogajanje okoli te ljubljanske zasedbe nekoliko umirilo. Tako v živo kot v studiu. A to nas lani ni ustavilo, da banda ne bi …

Avgusta lansko leto se je med ljubitelje ekstremnejšega metala prikradla novica, da se bo aprila 2025 na pohod po stari celini podala Nesveta trojica. Zdaj bi lahko na dolgo in široko razpredali o tem, kdo je vreden eminentne družbe v zloglasni Nesveti trojici, a je brezpogojno preprosto dejstvo, da ta naziv trenutno pripada poljskim veljakom ekstremnega metala Behemoth s »kontroverznim« Nergalom na čelu. Da pa se v ta paket doda še Satyricon, ki se sicer zelo počasi, a vseeno znova dvigajo iz pepela, in grške neumorne pionirje black metala Rotting Christ, ne bi oporekalo veliko ljudi.

Čeravno …

V klubu Gromka na Metelkovi deluje kar nekaj ekip, ki organizirajo koncerte in druge dogodke. Ena izmed njih je tudi t. i. NeKužim Crew, ki je kar aktivna z organizacijo koncertov, ki se gibljejo predvsem v sferah punka, grinda, HC-ja in powerviolencea. Njihove »fešte«, kot jih poimenujejo, so zbirališče mladih entuziastov tako na odru kot pod njim. Kolikor sem uspel zaslediti, imajo lepo obiskane koncerte, na katerih je jasno videti in slišati, da je underground scena še kako živa. V soboto 29. marca 2025 so organizirali še eno NeKužim Fešto, v sklopu katere so nastopili štirje bandi, med nji…

Tretjo marčevsko soboto smo imeli v TrainStation SubArtu v Kranju praznik kranjskega zaklonišča iz blokovskega naselja Planina, mini festival Plc Fest!

Gostili smo karavano sedmih bandov, ki vežbajo v teh prostorih, in publiko, ki se je spletla okoli tega življa v zadnji dekadi in še nekaj. Plc Fest je pognal korenine v letu 2013 kot benefit za delno pokritje stroškov vzdrževanja tega podzemnega bunkerja in se nato ponovil skoraj vsako leto s koronsko in še kakšno prekinitvijo. Idejni vodja je Martin Jagodic, kitarist ansambla Armaroth, ki je tudi predsednik društva KRDM, v organizaciji katereg…