Zadnji festivalski dan v meni vedno budi dvojne občutke – po eni strani sem žalosten, ker se zadeva zaključuje in je BA, kot vedno, res bil top festival, po drugi strani pa sem vesel, ker sem sploh lahko doživel to zadevo. Moram omeniti, da mi leta prej ni bila jasna logika nekaterih, ki so rekli, da se jim ne da hoditi na recimo Metaldays in se raje peljejo kam daleč, a sem potem tudi sam pogruntal, da je nek čar iti z domače grude v tujino, spoznavati nekaj novega. Ah … dobro, zdaj že nabijam. And that's not metal, tako da … Torej, kaj vse sem uspel videti zadnji festivalski dan?

Po vrsti:
13.…

Tretji dan je končno obetal vremensko stabilnost in seveda sem bil že tudi vajen festivalskega tempa. Če bi bilo smiselno, bi opisoval, kaj vse sem počel, ko nisem gledal bandov, a to ni bistvo reportaže s festa, mar ne?

Torej, kaj vse sem uspel videti tretji festivalski dan?

Po vrsti:
14.35–15.15 Čad
16.10–16.55 Aborted
17.00–17.50 Toxic Holocaust
18.10–19.00 Cynic
18.55–19.50 Left To Die
20.40–21.25 Cephalic Carnage
22.30–23.15 Khold
23.15–00.35 Laibach
01.00–01.50 Ved Buens Ende

Tokrat mi je uspel maraton skakanja med vsemi štirimi odri. Izpustil sem Imperial Triumphant (take skupine ne moreš dati na o…

Ali mi boste verjeli, če vam povem, da sem bil letos prvič v življenju v Kamniku? In da bo stvar še bolj zanimiva, pot me je v ta prelep del Slovenije ponesla letos kar dvakrat. Skupni imenovalec obeh izletov v Kamnik je bil obisk koncertov nam ljubega težkokovinskega žanra in tako sem se po februarskem pohodu na Tribute to Paranoid 25 v režiji Eruption in Dickless Tracy na avgustovski praznični dan dokaj impulzivno odločil, da obiščem en dogodek letošnje edicije Kamfesta. V goste me je privabila navzočnost progresivnežev Morost ter radovednost ob prvem srečanju s primorskimi melodičnimi groov…

Drugi uradni dan sta za mano prišla dolga pot in dolgo pohajanje na prvem dnevu festivala. In kako veš, da si star? Ko te skrbijo nevihte, ki so se ta dan podile okrog našega hostla. Sklepali smo tudi, da je na samem prizorišču ca. 20 km stran podobno vreme – a ni bilo. Nimaš kaj, spustil sem spet nekaj bandov in v pelerini ov steel prišel na prizorišče prav na začetek Incantation.

Kaj vse sem uspel videti drugi festivalski dan?

Po vrsti:
15.55–16.40 Incantation
16.45–17.40 Whitechapel
17.45–18.40 Madball
18.45–19.45 Forbidden
20.55–22.00 Carcass
22.05–22.30 Testament (polovico seta)
22.30–23.15 Tulus …

Na naši strani že lahko preberete uvodnik v nekajdelno reportažo festivala Brutal Assault. Obljubim, da v reportažah ne bom našteval, kaj vse sem jedel in pil, kdaj sem bil na WC-ju in še kaj takega, kar se v bistvu ne tiče slehernikov. Zanimajo vas bandi, kali?

No, takoj vas opozorim – vseh bandov si ni moč ogledati v enem dnevu. Nekaj je že to, da se dogajanje na štirih odrih prekriva v več kot 60 %, potem je tu seveda še različnost okusov. Zato obstaja velika možnost, da si vam ljubega banda nisem ogledal. Sem se pa le trudil gledati in slišati veliko, tako da se obeta kar daljše branje. Pa …

Brutal Assault je festival, ki poteka – z izjemo prekinitve leta 2020 – že od leta 1997. Preden se je ustalil na sedanji lokaciji, je potekal na treh drugih krajih, potem pa je leta 2006 festival, ki se je takrat odvijal v kraju Svojščice, obiskalo okrog 7000 ljudi in organizatorji so vedeli, da morajo najti večji plac. Našli so ga na območju nekdanje avstrijske trdnjave Josefov (zgrajene konec 18. stoletja in poimenovane v čast cesarja Jožefa II.) v mestu Jaroměř na severovzhodu Češke. Festival poteka na omenjeni lokaciji še danes in kaže, da bo tako tudi ostalo.

Dogajanje poteka pet dni. Prvi…

»Ej, Ožbej, a veš, da greva s kolegico drug teden na Cradle of Filth?« Presenečen odvrnem: »Res? Prav v Zagreb se peljeta? Prespita spodaj ali dolga triurna vožnja nazaj v Gradec?« Začudeno me pogleda: »Ah kje! A ne veš, da igrajo v Gradcu? In ti si nekakšen ekspert na metal sceni in novinar za Paranoid?« Sanjalo se mi ni, da igrajo v Gradcu, saj 1.) smo v festivalski sezoni in so samostojni koncerti bandov zelo redki, 2.) igrajo v dvorani, ki je bolj kot po metalu znana po indie-pop-hipster izvajalcih (vabim vse hejterje skupine, da prezirljivo potrdijo, da je izbor lokacije za Cradle of Filt…

Sobota je pomenila, da se je naše blackmetalsko popotovanje po Bergnu s poudarkom na festivalu Beyond the Gates neizogibno približevalo koncu in sem epilog dogajanja pospremil nekako z mešanimi občutki. Dogajanje ob in na festivalu je bilo že pred zadnjim dnem nepopisno doživetje in bo na meni vsekakor pustilo izjemen pečat. Ker zadnji dan vremenska napoved v popoldanskih oziroma večernih uranih ni bila najbolj blesteča, smo dopoldan izkoristili še za zadnje pohajkovanje po različnih znamenitostih Bergna in okolice, hkrati pa ob tem poskrbeli za prepotrebno varčevanje z energijo za zaključni v…

Uf, tretji dan in prvič selitev v dvorano Grieghallen. Drugi dan zapored je bila na sporedu nočna izmena, zato je bilo treba že dopoldne, ko smo bili še vsi v vlogi turista, varčevati z energijo. To je pomenilo, da smo zavestno izpustili dnevni program v klubu Kulturhuset, žal pa tudi še drugi dan zapored spregledali predstavitev novega albuma v okviru t. i. »listening session«. Dan prej bi se lahko družili z 1349, na ta dan pa s Koldbrann. A v zgolj šestih dneh pač ni mogoče narediti, videti in ujeti vsega, kar ponuja nov, zanimiv okoliš.

Drugi dan so se koncerti odvijali na dveh prizoriščih.…

Bergen. Norveška. V začetku avgusta. Zakaj? Razlogov za to odločitev je kakopak več. Kot prvo je pobeg na sever Evrope v času vročinskega vala vedno pametna odločitev, seveda pa k temu spada tudi odkrivanje dežele in njene kulture. In kako kot ljubitelj black metala najbolje spoznati kulturo Norveške oziroma Bergna, kot v času znamenitega festivala Beyond the Gates? Ta je z mestom in black metal zgodovino v vseh pogledih še kako povezan in o tem bi človek lahko razglabljal ter se potopil v nešteto zgodb in dogodivščin, a to je zgodba za kdaj drugič. Fokus bo tokrat v celoti in izrecno usmerjen…