Letošnje leto je prineslo kar številne zanimive glasbene novosti za vse okuse. Po drugi strani pa je prineslo tudi glasbo, ki ni prav za vse okuse. Primer take glasbe so nedvomno Ulcerate. Novozelandski band namreč predstavlja sedmi dolgometražni album z naslovom Cutting the Throat of God. Kot napovedujeta že sama ime skupine in naslov albuma, nam je za prepričanje, da v tej glasbi ni šale in veselja, dovolj prisluhniti prvim nekaj minutam.

Ulcerate so namreč death metal zasedba, treba pa je priznati, da ne gre za klasični death metal. Temačna glasba se razvija z neverjetno brutalnostjo, ki pop…

Mariborski grinderji se vračajo z novim izdelkom – že tretjim v prvih dveh tretjinah leta 2024. V primerjavi z EP-jem Ti si pravi đek je Jebo ti grind mater! sicer daljši izdelek. Treba je povedati, če se je Ti si pravi đek pregibal skoraj v noizerske vode, da je Jebo ti grind mater! dosti bolj zvest čistemu grindcoru.

Vsekakor: 13 pesmi, 15 minut predvajanja. Tematike, ki jih lahko razberemo iz naslovov, so najrazličnejše: od kanoničnega pljuvanja jeze (Egoist, Parazit) do hudomušnega črnega humorja in epskih Rajkovih avantur (Rajko je spizdu s psihiatrije, Rajko je spet na psihiatriji), pa še…

Obstajajo glavni nastopajoči (t. i. headlinerji) in ob njih obstajajo tudi skupine, ki imajo vlogo »dvigovalcev atmosfere«. Mnenja sem, da je tudi to, da je skupina sposobna pozitivno naelektriti koncertno atmosfero in dvigniti pričakovanja poslušalcev pred nastopom glavnih nastopajočih, treba izjemno ceniti. Skupine, ki so tega sposobne, imajo potencial, da prerastejo v glavne igralce. In občutek, da imam pred seboj tako skupino, se mi je vtisnil v zavest ob poslušanju švedskega tria, ki sliši na ime Savage Captor.

Hitrejše bobnanje, katerega ritmu sledi žaganje kitar, nas prebudi v nočno moro…

Sur Austru je romunska entiteta, ki je leta 2018 vstala iz pepela nekdanjih Negura Bunget in nadaljuje poslanstvo skozi glasbo predstaviti ter ponesti romunsko mitologijo in ljudska izročila širom sveta. Kot pravilno sklepate, se bom tokrat torej posvetil folk metalu, natančneje atmosferičnemu folk/black metalu.

Skupina je dobra tri leta po izdaji zadnjega albuma postregla s tretjim celovečercem, imenovanim Datura Străhiarelor, kar v prevodu pomeni dar strašil. Gre za konceptualni izdelek, ki govori fiktivno zgodbo o apokalipsi, sproženi s strani mitoloških bitij. Ta bitja oziroma pošasti prest…

Conventus Cerris so štajerska metal zasedba, ki naj bi se predalčkala v melodic death/black žanr. Po nekajkratnem poslušanju njihovega novega celovečerca Sodba bi death metal skoraj sigurno odstranila in jih preprosto poimenovala kot bolj ali manj melodic black metal band. Če je bil njihov prvenec Temna voda bolj razgiban, pa Sodba zagotovo ni. Sicer to ne pomeni, da so vsi komadi narejeni po istem kopitu, pa vendar po nekaj poslušanjih začenjam slišati tisto črno nit, ki jih druži.

Pomembno dejstvo je predvsem slednje – da boste album povsem razumeli in vdihnili njegovo temačnost, boste potreb…

Ah, te poklicne deformacije. V naglici sem prebral naslov albuma »Apoptosis«, kar pomeni programirano (»načrtovano«) celično smrt, s katero se naše telo bori proti staranju, ki je po večnih besedah Carlosa Castanede četrti sovražnik modrosti. Na koncu sicer vsi podležemo in gremo v pekel pod okrilje Satana in Lilith v večna metališča, kjer metal festivali, pivo, droge, seks ter politična nekorektnost nikoli ne pojenjajo. Morda pa v peklu dosežemo točen naslov albuma, to je apteozo, kar pomeni najvišjo točko na poti k uresničitvi naših osebnih ciljev oziroma dosego stanja božanskosti. Apoteozi …

Pijem Pepsi … je drugačen od tistega, ki smo ga pili v Jugoslaviji, saj se zdi nekoliko blažjega okusa, ampak v osnovi je še vedno Pepsi. S tako prispodobo lahko najlažje opišem album Destination Paradise švicarskih hard rockerjev Black Diamonds.

Brez ovinkarjenja z zapletenimi uvodi se na polno, s kot veliki pok glasnim bobnanjem, ki mu najprej sledita in ga nato prehitita (v gabaritih hard rocka in melodičnega heavy metala) žagajoče in cvileče igranje kitar, začne Through Hell and Back. Pesem tako že v prvi minuti predstavi nemajhen celoten arzenal instrumentalnega znanja, ki poslušalca oziro…

Torej, EP se začne z Demand, pri kateri kitare in bobni brez uvodnih klaviaturskih melodičnih introv takoj in intenzivno zarežejo oziroma udarijo po ušesih. Pesem nam tudi takoj servira vse glasbene bravuroznosti članov skupine, ampak nič ne de, to paše zraven. Timo Kotipelto pokaže, da se ton njegovega glasu ni postaral in se vse skupaj (tj. glasba in petje) razvije – predvsem ob in zaradi refrenov – v čisto spodoben power metal. Ne ravno stampedo, ampak kas: »Now we demand / To be heard / We take a stand«! Zelo spodobno za pesem (in spodbudno za EP) je, da se lepo prelije po sluhovodih in ni…

Naj me vrag za to izjavo, ampak ne morem mimo tega, da imajo Norvežani pač najboljšo žilico za ustvarjanje black metala. Norveška je zibelka te zvrsti in tako pač je, tako kot tudi najboljši suši naredijo Japonci, dejstvo. Enako kot pri hrani je v glasbi, različni narodi ustvarjajo svoje variacije nečesa, ki so lahko zelo okusne, dišijo po več, ampak original je samo en. Da se ne motim, so v vseh točkah potrdili norveški posebneži Svartelder z najnovejšim izdelkom Trenches.

Skupina je začela ustvarjati že leta 2005, vendar je po petih letih brez prave studijske izdaje tudi prenehala delovati. L…

Če bi lahko izbiral, od katerega glasbenika bi želel prebrati (avto)biografijo, bi bila zelo na vrhu želja napisana življenjska zgodba prvega nemškega kitarskega »wunderkinda«, Michaela Schenkerja. Kitarski genij, inovator, ki je neboječ eksperimentiranja vedno stremel k iskanju edinstvenosti, perfekcije, ob tem pa ob vsej kontroverznosti, aferah, nezavedajoč se pomembnosti poslovnega vidika glasbe prevečkrat ostal materialno prikrajšan za svoj neizmeren pečat, s katerim je zaznamoval zgodovino rocka in metala. Čisto nasprotje brata Rudolfa, srca in duše največjega nemškega hard 'n' heavy band…