Vse se nekoč vrne na začetek, tako kot se življenje zaključi in vrne v nič, tako se tudi veliko stvari vrne k začetkom, osnovni ideji, povrne v prvotno oziroma prvinsko stanje. Beseda prvinskost je lahko razumljena ter interpretirana na več različnih in vsakemu posamezniku drugače dojemljivih načinov. Samo bistvo njenega pomena pa je, da vsebuje prvine, ki so dane s samim nastankom ali naravo česa. Ta trditev se lahko aplicira na vse mogoče panoge in nikakor ni le del poglobljenega razmišljanja človeka. Tako so v času drugega vala black metala oziroma »nastanku« norveškega black metala vsi pro…

Ja, pravijo, da prve nikoli ne pozabiš, in tudi sam nisem pozabil petja prve pevke v metalu, ki me je zares odpihnila. Najbolj z glasom pa tudi s stasom. To je bila Anneke van Giersbergen, pevka nizozemskih The Gathering. Potem ko sem se počasi (ker takrat v metalu še ni pelo ravno veliko deklet) in s precejšnjo mero skepse (zaradi izkušnje z mijavkanjem Liv Kristine in peresne krhkosti norveškega »gothic metal čudeža« Theatre Of Tragedy) seznanjal s sunki afirmacije in emancipacije (ki jo še dandanašnji močno podpiram) nežnejšega spola (ja, že takrat smo vedeli, da obstajata dva – biološka – …

Deceased letos obeležujejo 40 let obstoja, no, ne ravno 40 – če vzamemo v obzir zgolj ime skupine, ta pod zdajšnjim deluje 39 let, na začetku pa so si nadeli ime Mad Butcher, kasneje Evil Axe, šele nato, leta 1985, so postali tisti ta pravi Deceased, (skoraj) kot jih poznamo še danes. V vsakem primeru pa v Združenih državah in po širnem svetu neizpodbitno veljajo za veterane metalske scene. Preigravajo eno fino mešanico grotesknega death metala in primesi iz drugih podžanrov, zato mu danes že težko rečeš death metal, ne da bi se ti v grlu naredil cmok. V karieri so se glasbeno z vsako naslednj…

Ja, Slovaška je dežela, katere doom scena mi ni popolna neznanka. Do zdaj sem se imel priliko seznaniti z glasbenim delom njihovih Galadriel, z glasbenim opusom skupine Samsara pa sem se tokrat srečal prvič. V Charon's Lullaby so v prijetnih 39 minut poslušanja razgibanega funeral dooma stkane štiri pesmi, od katerih le dve presežeta v doomu kar standardno minimalno normativno mejno kilometrino desetih minut dolžine. Vendar nič ne de, saj so vse dobre in kompozicijsko ustvarjajo lepo zaokroženo in prijetno prebavljivo celoto.

Kot prvo kakovost doomerskega izražanja, ki se najlepše pokaže v najd…

Nubivagant ali potujoč med oblaki je solo projekt italijanskega multiinstrumentalista Gionate Potentija, ki deluje pod psevdonimom Omega. Omega je glasbeno aktiven že več kot tri desetletja in med drugimi vodi skupino Darvaza ter sedi na bobnarskem stolčku skupine Frostmoon Eclipse. Za seboj ima kilometrine s kar 28 različnimi glasbenimi skupinami (vir: Metal Archives)! Nepredstavljivo, bi rekel človek, ki gre v službo za 8 ur in po koncu izmene nima niti volje in energije peljati psa na sprehod. Ne glejte po strani, jaz svojega peljem. Skratka, gre za glasbeno zelo aktivnega možakarja, ki eno…

Ugh, v tem vročem poletju se tako kot brbončicam kako kvalitetno pivo, kupljeno Pr' Debeluh', ušesnim brbončicam res krasno poda kak hladen, vendar ne ledeno mrzel, kot večnost galaksij epski black metal. In ravno to nam v poletnem času v čašo ušes s svojo peto ploščo nalijejo Kanadčani Sig:Ar:Tyr – iz trupa kitarske odličnosti, s kompasom vokalne razločnosti in na pogon raznolikega bobnanja delujoče plovilo, ki našo netelesno bit ponese daleč stran.

Polet se začne z Awaiting the Last Dawn – počasnim epom, ki nam odpira novih obzorij in nas uvodoma s stopnjevanjem napetosti preko igranja kitar …

Dobesedno prelomljeni sabbath se mi je zgodil na letošnjem Tolminator Metal Festu, kjer mi ni bilo dano sodelovati pri obredu, ki je po svetem judovskem izročilu trajal od petkovega do sobotnega sončnega zahoda (za tiste, ki se vam ne ljubi klikniti in brati reportaže s Tolminatorja: moj načrtovani obisk festivala v petek in soboto se je končal že v soboto popoldan). Kljub temu je vseeno bilo nekaj »dopa«. Konkretno: Dopelord. Ker (mi) je manjkal Dopethrone (band, ne pesem z albuma Electric Wizard, seveda!) jim posvečam te vrstice. Nimam pa mnenja, kaj je v zadeti hierarhiji višje – prestol (D…

»Čebelji panj je kot majhno kraljestvo, kjer vsaka čebela pozna svojo nalogo. Delavke zbirajo med, skrbijo za zalego, matica pa zagotavlja prihodnost vrste.«

Tako nekako bom načel to prav posebno temo, kjer sem v mislih z delavkami enačil člane skupine Vígljós, ki s svojim delom skrbijo za prehrano in obstoj črnometalske zalege, z besedo »matica« pa bi označil skupino kot celoto. Skupina s pisanjem prav posebne in svojevrstne zgodbe marljivo skrbi in pridno prispeva k prihodnosti black metala. Vlogo protagonista oziroma antagonista v tej zgodbi namreč ne igra gospod Lucifer, ki je deležen mnogo…

Ko beseda nanese na hard & heavy glasbo iz prostora naše bivše države, so Divlje Jagode nedvomno zasedba, ki je med tistimi, ki je v zadnjih petdesetih letih najbolj zaznamovala nam ljubo glasbo na področju od Triglava pa vse do Vardarja. Res je, ne bo dolgo, ko bo Zele Lipovača na (jagodni) torti lahko upihnil že petdeset svečk. Kot vsi »dolgoprogaši« so tudi Divlje Jagode šle skozi precej turbulentna obdobja, imeli veliko vzponov in padcev, a najpomembneje je, da tekom dolge kariere še niso naleteli na prepreko, ki bi jih ustavila pri svojem ustvarjanju. S tem pa nimam v mislih ne le nastopa…

Suldusk so mi do poslušanja Anthesis predstavljali popolno neznanko. Še več, če gre verjeti Metalskim arhivom, tudi slednjim skupina predstavlja popolno neznanko. Tako sem z drugih koncev in krajev spleta izbrskal, da naj bi šlo za skupino iz Avstralije, ki je pred to leta 2019 izdala še eno ploščo – Lunar Falls.

Plošča me je že ob prvem poslušanju toliko pritegnila, da sem ji moral posvetiti dodatno pozornost in z njo odpotovati. In potovanje predstavlja tudi najustreznejši izraz, s katerim jo kot celoto lahko opišem – torej nekaj časa jadranje in nekaj časa plavanje oziroma drsenje po naravni…