V četrtek se je v Ljubljani obetal odličen večer thrash metala. Dan prej je španska zasedba Angelus Apatrida s podporo nemških Battlecreek v Münchnu pričela tritedensko turnejo po Evropi z imenom Riders of the Aftermath in že takoj naslednji dan je bila na vrsti Ljubljana.

Bavarcem Battlecreek, ki bodo čez slab teden uradno izdali nov studijski album z naslovom Maze of the Mind, je po 19 letih delovanja po njihovih besedah končno uspelo nastopiti tudi na slovenskih tleh. V Menzi pri koritu so nastop začeli pred takrat še precej maloštevilno publiko. Mogoče so šli vsi metalci ta večer na Mr. Big…

Če sva z Dejanom prvi dan festivala začela nekoliko pozneje in si privoščila več manevrskega prostora za lovljenje oziroma bolje rečeno iskanje festivalske kondicije, se je drugi dan začel hitreje kot prvi. Seveda sva dopoldan kakopak izkoristila za obisk kakšne znamenitosti Münchna. Ob številnih možnostih, ki jih bavarska prestolnica ponuja turistom, je tokrat odločitev padla za ogled muzeja NS-Dokumentationszentrum München, ki ga vsem toplo priporočam. Kljub zanimivi in srhljivi vsebini muzeja pa je bila v podzavesti glava vsekakor že na prizorišču. Tako sva se po potrebnem okrepčilu počasi …

Saj vem, da nikogar ne zanima, ampak povedati moram, da sem v München pripotoval zelo utrujen. Utrujen zaradi minulih dni, tednov in mesecev, med katerim je svoj dolg terjala tudi priprava obletnice, in utrujen zaradi službenih obveznosti, ki jih je bilo treba opraviti v krajšem času, da sem se tudi med drugim lahko pravočasno odpravil v München, ne da bi me ob vrnitvi čakala gora dela. Iz tega razloga sem si na prvi dan ogledal samo bande, ki jih tudi dejansko poznam in/ali poslušam. Z Žigo sva začela prvi dan sicer relativno zgodaj s Theotoxin, nakar sva si takoj privoščila premor za takšno …

Na veliko soboto je Slovenj Gradec želel že dan prej prebuditi Kristusa iz groba, da ne bi bilo treba čakati na veliko noč. In kaj je primernejše kot black metal, me vprašate? Nedvomno mi je koncert popestril velikonočne praznike, lahko bi rekel, da je bil dogodek, če si izposodim metaforo iz računalniških iger, moj velikonočni pirh, saj sem za obstoj tega »skritega dogodka« izvedel praktično v zadnji minuti.

Z vidika same organizacije je bilo zanimivo tudi to, da se je koncert odvijal na prostem, kar je po eni strani vlilo »festivalsko noto« in prve znake prihajajočih toplejših dni, po drugi p…

V nedeljo nas je pod okriljem Dirty Skunks v Orto Baru pričakal še en odličen glasbeni večer, tokrat v znamenju progresivnega in tehničnega death metala. Koncert je del turneje z imenom »The Focus of A Valediction European Tour 2024«. Že igra besed v poimenovanju nam pove, da sta na turneji kot co-headlinerja združila moči Cynic z namenom obeležitve 30. obletnice leta 1993 izdanega kultnega albuma Focus in Obscura s poudarkom na zadnjem albumu, imenovanem A Valediction. Na turnejo so za uvodne takte povabili še nizozemski progresivni thrash trio Cryptosis.

Ko sem malo čez sedmo zvečer vstopil v…

Dobili smo ene veljake, drugi pa so nas obšli. V prvem primeru govorim o black metal zasedbi Taake, ki je minuli ponedeljek obiskala Ljubljano, v drugem primeru pa o Enslaved, ki so se nam »izmuznili« in obiskali avstrijsko prestolnico. Tam so nastopili v klubu ((szene)), in sicer v družbi post hardcore zasedbe Svalbard in atmosferične black metal zasedbe Wayfarer. Glede na to, da je bil pred menoj četrti koncertni večer v petih zaporednih dneh, sem bil vesel, da mi je na poti na Dunaj vsaj malo uspelo zatisniti oči. V nasprotnem primeru res ne vem, kako bi sploh zdržal do konca koncerta.

Prvi …

Za nekatere po naši obletnici (1. dan, 2. dan) ni bilo miru. Tako kot še marsikateri drugi obiskovalec Orto Bara sem minuli ponedeljek, preden sem se znova odpravil v prestolnico po dodatne koncertne užitke, tudi sam koristil samo en dan počitka. Za razliko od obletnice je bila zabava v Ortu enolično obarvana: na sporedu je bil izključno black metal. Dirty Skunks so v Ljubljano znova povabili norveško black metal zasedbo Taake, pri kateri se vse vrti okoli markantnega Hoesta, ta pa je s seboj pripeljal domače stanovske kolege Nordjevel in avstrijske »povzpetneže« Theotoxin.

Ker je treba v Orto …

Channel Zero:

Divine Illusion na 25 let Paranoida

Divine Illusion poznam še iz študentskih časov, saj sem si v študentskem domu delil hodnik z basistom, ki mi je tiste dni poklonil njihov album Genetic, ki sem ga kar dosti poslušal. Zato sem bil vesel, ko sem na setlisti prepoznal istoimenski komad. Na odru je bilo malo prostora, saj je klaviaturist z ogromno klaviaturo terjal svoj davek. Iskreno rečeno, banda še do danes nisem slišal v živo, zato me je nastop fasciniral. Dvoboj sedemstrunske kitare in klaviatur kot Children of Bodom. Kitarist je bil v temi in menjavi barv odrskih luči (in po p…

Pa smo dočakali sredino marca! Seveda vsi vsak mesec nestrpno pričakujemo petnajstega, a tokrat je bil ta datum še bolj poseben. »Zakaj?«, se vprašaš, draga bralka/dragi bralec? Ker je tale skupek nenaključnih ničel in enic, bolj poznan kot Paranoid, dan poprej praznoval častitljivo starost 25 let in jo v naslednjih dveh dnevih počastil s festivalom na Metelkovi. Od ustanovitve Paranoida daljnega leta 1999 smo z ekipo obiskali ogroooomno koncertov in festivalov, vsak od njih nam je ostal v (dobrem ali slabem) spominu, prepričan pa sem, da bo tale festival, o katerem lahko vse podrobnosti prebe…

25. obletnica Paranoida je za vogalom, jaz pa premalo treniram! Kakšna sreča, da so te dni v Gradcu godli deathmetalski godci, da so me potegnili iz te godlje in ustavili moje godrnjanje. Da izkoristim godljo, ki je glede na fran.si »gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic«, bom trdil, da bi bil takšen obrok po meri krojen za deathmetalski tematski večer.

Ko sem zapustil domače dvorišče, je dišalo po zgodnjem pomladanskem dežju. Na poti do Explosiva sem opazil ogromno rekreativnih tekačev, ki jih je toplo vreme zvabilo na rekreacijo po graških ulicah. Za samorefleksijo in slabo vest ob mislih…